SiolNET. Novice Slovenija
3,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Bolje, da stanovalci ne vedo, da stavba ni varna"

3,25

termometer

hotel Union požar
Foto: STA

Ob nezgodah, kot je bil torkov požar v Grand Hotelu Union Bussines v Ljubljani, se ob odkritju streh in gašenju ne pokaže le pogorišče, temveč se odstrejo tudi marsikatere pomanjkljivosti zakonodaje, na katere že leta opozarja stroka.

Požarna varnost starejših stavb, ki so bile narejene v 60., 70. in 80. letih, je večinoma na zelo nizki ravni. Zato se prav lahko tudi pri nas v kateri od visokih stolpnic zgodi scenarij londonskega Grenfell Towra, ki je junija lani v celoti pogorel in s seboj pogoltnil tudi 72 žrtev, opozarjajo naši sogovorniki.

Kot mnoge slovenske stare stolpnice z gorljivo izolacijo je imela tudi ta zgolj eno stopnišče, ki je bilo zaradi zadimljenosti neprehodno, in le en možni vhod in izhod, ki so ga ob intervenciji uporabljali tudi gasilci.

London požar Novice Londonsko stanovanjsko stolpnico zajel velik požar

Problematika, s katero se spoprijemajo stroka in gasilci, je takšna, ker jo omogoča zakonodaja, ki je pomanjkljiva in že za laična ušesa v določenih delih precej nesmiselna. Na primer v delu, da morajo v stavbi vzdrževati požarno varnost iz leta, ko je bila ta zgrajena, pa čeprav gre za grad iz leta 1511 in je objekt z vidika požarne varnosti izredno nevaren.

Čeprav številni na to opozarjajo, večinoma naletijo na gluha ušesa. Ena od teh organizacij, ki državo poziva k potrebnim spremembam, je Slovensko združenje za požarno varnost (SZPV), ki združuje posameznike in organizacije, ki delujejo na področju varstva pred požarom.

Požar na hotelu Union. Foto: Bojan Puhek

Zakonodaja se spreminja, a na slabše, pravi stroka

"Od odgovornih vedno poslušamo, da imajo zvezane roke. Metodologija je stara, neuporabna in zanič, pravilnik o požarnem redu se še vedno ni spremenil, ogromno je slabih in nedorečenih zadev. Sploh ne vemo, kdo je v Sloveniji tisti, ki bi lahko kaj spremenil, kdo zavira ali kdo ne naredi sprememb, v celotni upravi se sklicujejo drug na drugega," je kritičen Aleš Drnovšek s SZPV.

Kot pravi, se sicer prav v tem trenutku spreminja zakonodaja in njegovo mnenje je, da se bo spremenila še na slabše. Kot je povedal, se bodo pregledi aktivne požarne zaščite, glede na razlago zakonodajalca, izvajali samo za tiste stavbe, za katere je bila v gradbenih predpisih zahtevana vgradnja teh sistemov, torej javljanje požarov, škropljenje in tako naprej.

S spremembo zakonodaje se takšni sistemi na primer v Hali Tivoli ali velikih industrijskih kompleksih, ki so bili zgrajeni, ko še ni bilo predpisov, ki bi to zahtevali, ne bodo več šteli za sisteme, za katere bi bil potreben pregled, torej ne bo več nadzora s strani države in pooblaščenih preglednikov.

Leta 2012 je obrambni minister Aleš Hojs ukinil požarno soglasje pri gradnjah

Leta 2012 je takratni obrambni minister Aleš Hojs ukinil požarno revizijo in požarno soglasje, ki je bilo potrebno za gradnjo. S tem naj bi zmanjšal birokratske ovire. Kot razlaga Drnovšek, to pomeni, da novo gradnjo sprojektira le en projektant in njegovega dela ne presoja nihče. Kako požarno varen je objekt, je odvisno zgolj od strokovnosti ene same osebe, odgovornost pa nosijo investitorji in projektanti, kar je zmanjšalo kakovost. In znižalo stroške, saj so strokovne ocene dražje.

Ob tem Jože Janežič, nekdanji dolgoletni poveljnik in direktor Gasilske brigade Ljubljana, nekdanji predsednik SZPV in tudi predavatelj na višji varnostni šoli, dodaja, da če je projektant požarne varnosti prezahteven, lahko kmalu ostane brez dela. Opozarja, da to ne bi smelo biti tako. V primeru, da projektant s stroko sodeluje ob izdelavi projekta, se da s cenejšimi rešitvami narediti zelo veliko, ko pa je enkrat projekt že dokončan, pa se da zelo malo spremeniti.

"Če si preglasen, lahko kmalu ostaneš brez službe"

Kot pravi Janežič, tudi sicer ni veliko ljudi, ki bi trenutno stanje komentirali. Tisti, ki so najbolj kritični, so večinoma že v pokoju, saj lahko preglasni hitro ostanejo brez službe, pravi. Meni, da je bilo prav pogosto opozarjanje na pomanjkljivosti razlog, da so tudi njega premestili z mesta poveljnika Gasilske brigade Ljubljana, na katerem je bil 14 let (še prej je bil 6 let namestnik poveljnika).

Tudi mi smo želeli komentar pridobiti najprej s strani Zavoda za gradbeništvo, a sogovornika nismo dobili. Dokler je bil pri njih sodelavec Milan Hajdukovič, ki je šel v pokoj in je zdaj predsednik SZPV, je požarno varnost za zavod komentiral on, zdaj pa se po vsej verjetnosti nihče ne želi izpostavljati, nam je povedal Drnovšek.

Ob tem je opozoril, da so v nehvaležni vlogi tudi inšpektorji, od katerih se nihče ne želi izpostavljati. S strani države nimajo potrebne zaščite. Izpostavil je primer gradnje enega od trgovskih centrov pred leti, ko naj bi inšpektor gradnjo zaustavil zaradi neustrezne požarne varnosti. Čeprav je imel prav, so imeli odvetniki na drugi strani premoč in država je primer izgubila, krivdo za to pa je nosil inšpektor sam.

Ameriški turisti v Ljubljani Novice Požar v Ljubljani: Razburljiv začetek počitnic za ameriške turiste #video

Javljanje požarov zelo redko vezano neposredno na Gasilsko brigado Ljubljana

Namestniku poveljnika Gasilske brigade Ljubljana Jožetu Ložnarju Kranjcu je zanimivo tudi, da ima tako zelo malo zgradb samodejno javljanje ob požaru vezano neposredno k njim, kot je to v navadi v tujini. Tako v primeru požara s tem sploh niso seznanjeni in morajo počakati na klic, kot je bilo to tudi v primeru torkovega požara ali v primeru požara v Kemisu.

Po njegovih besedah ni k njim vezan signal nobenega hotela niti stavbe državnih ustanov niti bolnice. "Lastniki tovarn, še posebno tujci, ki velikokrat odgovarjajo tudi zavarovalnicam in ne poznajo šale, se dobro zavedajo pomena hitrega ukrepanja, zato signal vežejo neposredno k nam in se niti ne sprašujejo o tem," pravi Ložnar Kranjc in pove, da je drugače pri gradbenikih ali lastnikih, ki objekt predajo v uporabo nekomu drugemu.

hotel Union požar Foto: STA

"Voda na mlin varnostnim službam" lahko privede do požarov velikih razsežnosti

"To je spet povezano z zakonodajo, ker je pravilnik o požarnem varovanju tako narejen. Je voda na mlin varnostnim službam, ki služijo na ta način. Protokol je tak, da ima lahko velik kompleks, na primer Kemis, vezan alarm s požarne centrale na varnostno službo. Ta ima po pogodbi na voljo morda 15 minut časa za prihod na objekt in ko takrat ugotovi, da se kadi, pokliče 112 in oni intervenirajo gasilsko brigado. Čas posredovanja je torej okoli 20 ali 25 minut. Na to opozarjamo že več kot pet, morda sedem let, zagotovo vsaj enkrat letno, a se nič ne spremeni," pove Drnovšek.

Zato lahko pride do požarov velikih razsežnosti. "Pri požaru je tako - prva minuta od zaznave požara pomeni eno skodelico vode, druga minuta zahteva eno vedro vode, tretja minuta že cisterno vode, naprej pa gre samo še za zalivanje s hektolitri. In ker je bilo alarmiranje zelo pozno, pridemo tudi do okoli deset tisoč kubičnih metrov vode, kolikor je je bilo porabljene v Ekosistemih v Straži," je razložil Drnovšek in ob tem omenil še, kako zlahka se nato sprejme dejstvo, da je "nekaj" vode odteklo v podtalnico in potoke in ob vsem nihče ne prevzame nikakršne odgovornosti.

Požar na hotelu Union. Novice Zagorel hotel v središču Ljubljane, evakuirali sto ljudi #foto #video

Vode za gašenje ob požarih ni dovolj

"Pomanjkljiva je tudi preskrba z vodo za gašenje in čeprav smo nekje sredi mesta, morajo gasilci vodo kljub temu dovažati s cisternami. Pri celi vrsti požarov se je pokazalo, da vode ni dovolj. Naši predpisi zahtevajo pol manj vode, kot ga na primer za isti objekt zahtevajo v Nemčiji. Ko sem nekoč o tem spregovoril na ministrstvu, sem dobil odgovor, da če pa bi to upoštevali, pa lahko kar prenehamo graditi," je povedal Janežič.

"Bolje, da stanovalci ne vejo, da se bodo počutili varno"

Ker je objekte tudi pregledoval, je velikokrat naletel na objekte, ki z varnostnega vidika niso bili dobri. "Nekoč sem pregledoval eno od stolpnic, dostopi niso bili primerni, prav tako ne notranjost, saj ni bilo možnosti varnega umika. Ko sem nato na sestanku omenil, da bi bilo dobro s tem seznaniti stanovalce, so mi odvrnili, da je bolje, da ne vejo, da se bodo počutili varno," je eno od izkušenj opisal Janežič.

Požar na hotelu Union. Novice "Samo čakamo lahko, da bo zagorel kakšen upokojenski dom iz leta 1980" #video

Kot je povedal, je večkrat videl, do kakšnih težav lahko privede takšen objekt. "Nekoč smo gasili požar v Plavi laguni za Bežigradom. Ljudje v stavbi so imeli resne težave z umikom, saj je bilo edino stopnišče zadimljeno in neuporabno. Do ljudi smo morali z lestvijo, a je bil na eni strani po plošči prepovedan dostop s tovornjakom. Naročil sem, naj kljub temu zapeljejo gor, na srečo se konstrukcija ni podrla in smo ljudi lahko rešili, na drugi strani pa smo morali podreti drevo, da smo prišli do stavbe in iz nje spravili starejšo žensko. Na srečo je bila večina takrat v službah. Osem gasilcev je moralo kljub maskam v bolnico zaradi zadimljenosti," se spominja Janežič.

Doda, da je pri ogledu podobne, a dodatno še v celoti dvojno zastekljene stavbe v bližini videl, da ljudi niti skozi okna ne bi mogli reševati.

Pregrajeni hodniki in stanovanja tam, kjer niso načrtovana

Ložnar Kranjc je ob tem opozoril tudi na to, da se pri intervencijah velikokrat srečujejo s stavbami, kjer so hodniki pregrajeni ali pa so v mansardi bloka narejena stanovanja, kljub temu, da prostor za to ni predviden. Tako je bilo tudi v primeru požara v domžalskem bloku oktobra 2013, ko je bilo popolnoma uničeno šest stanovanj na vrhu bloka, škode pa je bilo za okoli milijon evtov.

V primeru, da je v mansardi narejeno stanovanje, je takšno ali neko drugo stanovanje uničeno od dima, saj ob požaru skozenj zračijo stavbo, kar bi sicer naredili skozi prazno podstrešje.

"Dostikrat je tako, da ob gradnji kompenzirajo z dobavitelji in jim dajo za stanovanja na voljo prostor v mansardi, kljub temu, da tam niso predvidena," pove Ložnar Kranjc in se ob tem sprašuje, kdo priskrbi takšno gradbeno dovoljenje.

hotel Union požar Foto: STA

Inšpektorat: Naredimo lahko toliko, kolikor zakonodaja dopušča

"Mi lahko naredimo toliko, kot nam zakonodaja dopušča, nič več. In za obstoječe objekte nimamo moči, da bi jim naročili, naj popravijo kaj, kar ni v predpisih. Nimamo čarobne palčke, s katero bi vsem določili, naj jih spravijo na današnji nivo, če ne delajo rekonstrukcije. Stroka bi mogoče po svoji logiki res rada, da bi se nivo vseh ali vsaj določenih objektov, ki so zgrajeni na nivoju, ki je bil potreben pri gradnji pred 30 leti, dvignil, a inšpektorat te čarobne palčke nima. Nadziramo tisto, kar je v skladu s predpisi, ne tega, kar bi želeli. Ne smemo drugače," pravi Romana Lah, vodja sektorja za inšpekcijski nadzor na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Dodaja, da je tudi prav tako, saj kljub dolgoletnim izkušnjam niso strokovnjaki za določeno področje.

Tisti, ki bi spremembe lahko sprožil, je zakonodajalec, torej upravni del ministrstev in državni zbor z zakonodajo. "Gradbena zakonodaja je bila ravno dobro sprejeta, komaj uveljavljena in za zdaj ne predvideva, kar bi bilo za nekatere objekte tudi malo težko izvedljivo, da bi se morali v nekaj letih dvigniti na zdajšnji nivo. Niso pa vsi objekti najboljši," pravi Lahova in dodaja, da če bi govorila z vidika stroke, bi tudi lahko predlagala, da se kakšna zadeva uredi drugače, z vidika inšpektorja pa lahko komentira le tisto, kar lahko in za kar ima zakonsko podlago.

Ob tem pa se naši sogovorniki sprašujejo, koliko časa bodo razmere še lahko ostale takšne in ali se mora, kot v primeru londonskega požara, zares zgoditi najbolj črn scenarij, da se bodo zgodile spremembe.

Požar na hotelu Union. Novice Hotel Union po požaru že normalno obratuje Levica volitve Novice Levica priznala napako: Kot znani hujskač Jelinčič ne bi smel postati podpredsednik

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 147
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin