Torek, 21. 11. 2017, 16.34
6 let, 5 mesecev
Poslanci za spremembo ustave glede financiranja osnovnega šolstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
Državni zbor je s 60 glasovi za in 22 proti sprejel sklep, s katerim je začel postopek za spremembo ustave glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Za začetek postopka sta bili v tej fazi postopka potrebni dve tretjini glasov navzočih poslancev.
Že dopoldanske predstavitve stališč poslanskih skupin so pokazale, da bi sklep o začetku postopka lahko dobil podporo, saj ga podpirajo v SMC, SD, DeSUS in Levici, podporo pa sta napovedali tudi dve poslanki iz vrst nepovezanih poslancev (NP).
Ustavna komisija je v začetku oktobra na predlog poslancev SD, DeSUS, Levice in ZaAB (danes Stranka Alenke Bratušek) predlagala državnemu zboru, naj začne postopek za spremembo ustave glede financiranja osnovnega šolstva. Ustavo bi spremenili tako, da bi določili, da se lahko obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financira pod pogoji in na način, kot to določa zakon. To pomeni, da bi ga bilo mogoče financirati v višini, kot bi to v zakonu določil državni zbor.
Han: Ustavno sodišče je sprejelo dve diametralno nasprotni odločbi
Matjaž Han (SD) je v imenu predlagateljev danes povedal, da je glavni cilj spremembe vsakomur v državi zagotoviti enak dostop do kakovostnega in svetovnonazorsko nevtralnega šolstva. Sprememba po njegovem mnenju odpravlja nejasnosti, ki so se pokazale pri dosedanji razlagi ustave. Po njegovih besedah je namreč ustavno sodišče glede financiranja zasebnih šol sprejelo dve odločbi (eno leta 2001 in drugo leta 2014), ki pa sta bili diametralno nasprotni, kar da kaže na nejasnost ustave v tem delu.
Po besedah Hana je ustavno sodišče glede financiranja zasebnih šol sprejelo dve diametralno različni odločbi, kar da kaže na nejasnost ustave v tem delu.
Po besedah Primoža Hainza (DeSUS) je sprememba potrebna, ker je treba potegniti jasno ločnico med javnim in zasebnim izobraževanjem. Zavrnil je očitke, da želijo s spremembo zaobiti odločbo ustavnega sodišča, s katero je to leta 2014 odločilo, da mora država zagotoviti 100-odstotno financiranje zasebnih osnovnih šol. "Mi na to ne gledamo tako. Želimo le, da je ustava povsem jasna in nedvoumna, saj zdajšnja dikcija omogoča različne razlage," je dejal.
Opozicija: Ustavno sodišče je odločalo o dveh različnih zadevah
V SDS in NSi so te navedbe ostro zavrnili. Po besedah Tomaža Lisca (SDS) je ustavno sodišče v odločbi iz leta 2014 odločalo le o tem, ali mora država zagotoviti 100-odstotno financiranje zasebnih osnovnih šol, pri čemer je pritrdilo pobudnikom, medtem ko je leta 2001 odločalo, ali je država dolžna financirati vse zasebne šole, kjer pa pobudnikom ni ugodilo.
"Ustavno sodišče je odločilo različno o dveh različnih stvareh," je prav tako menil Matej Tonin (NSi). Glede navedb, da bi lahko zasebne šole ogrozile javno šolstvo, je vprašal, kako lahko šest zasebnih šol, kolikor jih imamo v Sloveniji, ogrozi 700 javnih šol. Zavrnil je tudi očitek, da gre pri zasebnih šolah za elitizem: "V zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja brezplačno malico prejema 38 odstotkov otrok, v zasebni šoli Montessori v Ljubljani pa 54 odstotkov."
Matej Tonin se sprašuje, kako lahko šest zasebnih šol, kolikor jih imamo v Sloveniji, ogrozi 700 javnih šol.
Saša Tabaković je v imenu poslanske skupine SMC napovedal, da bodo predlog za začetek postopka za spremembo ustave podprli, saj sledi "socialno-liberalnim premisam, kjer država zagotavlja javno šolstvo, zasebna iniciativa pa je razumljena kot dobrodošla dopolnitev šolskega prostora, ki naj se prvenstveno financira iz zasebnih sredstev, če ni to z zakonom urejeno drugače".
Levica: Znanje mora biti dostopno vsem, ne le peščici
V Levici po besedah Mateja T. Vatovca spremembe podpirajo, ker znanje ne sme biti privilegij peščice, ampak mora biti dostopno vsem. Prepričani so, da financiranje zasebnih šol omogoča financiranje zasebnih interesov z uporabo javnih sredstev. "Kdor ima namreč zasebno šolo, ga žene določen interes, ali dobiček ali svetovni nazor. Takšna šola lahko učence tudi izbira in diskriminira na podlagi osebnih okoliščin," je dejal.
"V zasebne šole so sprejeti otroci, za katere se vodstvo tako odloči, v javni šoli pa ima mesto vsak otrok," je v imenu poslanske skupine NP povedala Alenka Bratušek in dodala, da se sama zavzema za izobraževanje, ki je vsakomur dostopno pod enakimi pogoji. V poslanski skupini NP imajo po njenih opredlagani spremembi različna stališča, zagotovo pa jo bo poleg nje podprla še Mirjam Bon Klanjšček.
