Petek, 6. 5. 2016, 11.27
7 let, 11 mesecev
Za Factor banko in Probanko še več državnega denarja. Koliko, ne ve nihče.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,55
7
Vlada mora v prihodnjih dveh tednih državnozborski komisiji za nadzor javnih financ razkriti dokumentacijo o reviziji pripojitve Factor banke in Probanke k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).
-
14:13
Komisija za preprečevanje korupcije bo pripravila poročilo o vseh razsežnostih sanacije bank, je napovedal njen predsednik Boris Štefanec.
Državni sekretar Dragonja je državni zbor pozval, naj pripravi vse za umik stopnje zaupnosti z dokumentov, ki jih potrebuje.
-
13:28
Ko gre za davkoplačevalski denar, je velikokrat vse zaupno, je dejal Andrej Šircelj. "Ne dobimo podatkov, ki jih zahtevamo."
Guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec je izpostavil, da je bilo v povezavi s Factor banko vloženih 40 ovadb in tožb, od tega sedem odškodninskih. V povezavi s Probanko je bilo vloženih 30 ovadb in tožb, od tega šest odškodninskih.
-
12:59
Poslanec SDS Anže Logar je izrazil ogorčenje, ker na seji ni ministra Mramorja. "Tu bi pričakovali finančnega ministra Dušana Mramorja, ne pa nekega državnega sekretarja (Metoda Dragonjo, op. a.). Ko se v državnem zboru pogovarjamo o bankah, tu redko vidimo ministra. Banka Slovenije je predlagala, da se pred pripojitvijo bank naredi revizija oziroma pregled premoženja, a vlada je to očitno preslišala."
Vse, kar smo novega izvedeli danes, je, da se je vodil postopek nadzorovane likvidacije in ne stečaja ter za "preveliko radodarnost nekdanje Pahorjeve vlade", ki je izdatna sredstva kot depozite nalagala v ti dve banki. Konec julija 2013 je imela država v obeh bankah naloženih 368 milijonov evrov. V primeru stečaja bi bila država poplačana šele iz stečajne mase, poudarja Logar.
-
12:50
Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek se je vprašal, zakaj sploh govorimo o teh dveh bank, če sta bili zasebni.
"Banki sta se v težavah znašli zaradi deviantnih dejanj nekdanjih vodilnih oseb. Če gre za finančno odgovornost, pričakujem, da mi nekdo pove, koliko je bilo odškodninskih tožb in proti komu. Lahko ti ljudje še naprej opravljajo dejavnost bančništva? Koliko DUTB zapravi za plače, pogodbe, razna svetovanja in preostalo? Imajo sploh denar za delo, glede na to, da se bo rok obstoja DUTB podaljšal?" sprašuje Dobovšek.
Predsedniku komisije in poslancu SDS Andreju Širclju pa se zdi argument, da se bo premoženje, preneseno na DUTB, unovčilo bolje, kot bi se sicer, pod velikim vprašajem. "Kaj če bo prišlo do nove finančne krize? To, da bo DUTB s podaljšanjem življenjske dobe pridobila več časa za prodajo premoženja, ne drži. V drugih državah so bistveno hitreje sanirali banke in prodali premoženje."
-
12:37
Imre Balogh, glavni izvršni direktor DUTB, je dejal, da so skrbno presojali tveganja pripojitve za DUTB in preučili portfelj bank. "DUTB je naročila skrben pregled premoženja obeh bank, da bi ocenila potencialne učinke in strošek prevzema. Izvajala sta ga dva neodvisna revizorja, in to po metodologiji, ki je skladna z mednarodnimi računovodskimi standardi."
Dejstvo: Balogh je med letoma 2013 in 2015 vodil izredno upravo Probanke. Na položaj ga je imenovala Banka Slovenije. Od februarja do oktobra 2015 je bil član neizvršnega odbora DUTB.
-
12:35
Guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec je poslancem dejal, da je odločitev o pripojitvi pregledna in skrbno izdelana na podlagi zakona. "Zdaj se problematizira, zakaj je bila banka pripojena po poenostavljenem postopku."
Zakaj likvidacija in ne stečaj?
Kot pravi guverner centralne banke, bi imel stečaj bank naslednje negativne posledice:
- likvidnost bančnega sistema, sprožil bi se nenadzorovan beg depozitarjev iz drugih bank,
- srednja in velika podjetja ne bi mogla razpolagati z vlogami, povrnjene bi jim bile le v delu iz stečajne mase,
- negativno bi vplival na odkrivanje kaznivih dejanj,
- izredni upravi v obeh bankah sta bili uspešni: poplačani so bili vsi upniki,
- zaradi predčasnega poplačila obveznosti so bili stroški financiranja nižji,
- če bi šli banki v stečaj, bi bili stroški višji za 300 milijonov evrov, v nadzorovani likvidaciji pa bodo ti znašali 445 milijonov evrov.
Poudaril je, da jim ni znana metodologija, po kateri je Družba za upravljanje terjatev bank izračunala, da bo potrebovala dokapitalizacijo do 50 milijonov evrov. "Odločitev o likvidaciji obeh bank je sprejel lastnik, torej država, in ne Banka Slovenije."
-
12:12
Dragonja pravi, da bo višina nove dokapitalizacije DUTB precej nižja od ocen, ki so se pojavljale v medijih. "Pri odobravanju novega kapitala bomo zelo konservativni. Nič se ni želelo prikriti ali pomesti pod preprogo."
Dejstvo: oceno o 50-milijonski dokapitalizaciji je dal upravni odbor DUTB v dokumentu, ki ga je februarja poslal vladi.
-
12:09
Državni sekretar Metod Dragonja poudarja:
– Sledili smo analizam Banke Slovenije. Vmesne bilance obeh bank nam ni bilo treba narediti. Vse postopke smo vodili v skladu s strokovnostjo in seznanjali Evropsko komisijo.– Na dan pripojitve obeh bank je izpostavljenost države do njiju znašala 194 milijonov evrov za Probanko in 174 milijonov evrov za Factor banko.
– Če bi se odločili za stečaj bank, bi ta izpostavljenost najbrž v velikem delu izgubila svojo finančno vrednost. Eurostat bi likvidnostno pomoč pri svoji metodologiji takoj preknjižil k javnemu primanjkljaju države.– Vseh obveznosti DUTB ne bo mogla poravnati do konca leta. Tudi del obveznic, ki zapadejo letos, bo morala DUTB refinancirati.
– Pretekle vlade, zlasti Pahorjeva, so bile radodarne pri tem, koliko sredstev so v času krize deponirale v teh dveh bankah.
Finančnega ministra Dušana Mramorja na seji ni. Metod Dragonja je sicer brat Cirila Dragonje, nekdanjega predsednika uprave Factor banke.
Vlada je že včeraj v osnovni kapital DUTB vložila 4,61 milijona evrov, a ne zaradi Probanke in Factor banke, ampak zaradi prenosa terjatve države do Cimosa.
-
11:27
Predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da je vlada ob februarski pripojitvi Factor banke ni spoštovala sklepa državnega zbora.
Obe banki sta pod okrilje DUTB prišli po postopku poenostavljene pripojitve, je poudaril Šircelj. Ta za razliko od "običajne" pripojitve od Factor banke in Probanke ne zahteva razkritja številnih dokumentov, med drugim recimo poročila o reviziji pripojitve. Na vladi, kjer sklepa o pripojitvi javno niso razkrili, so to odločitev utemeljili z razlago, da je lastnica DUTB, Factor banke in Probanke država.
Metod Dragonja: "Očitki so neutemeljeni. Ko smo se februarja 2016 odločali o pripojitvi obeh bank DUTB, smo oceno sprejeli na podlagi analiz. Z odločitvijo o pripojitvi se znižuje javnofinančno breme in vpliv na javne finance."
-
11:27
Na seji so prisotni: guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, nekdanji minister za finance Uroš Čufer, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec in državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. Na seji pa ni Alenke Bratušek, predsednice vlade v času zadnje sanacije bank.
To dokumentacijo je od ministrstva za finance že pred časom zahteval tudi Siol.net, vendar o tem še vedno odloča njegov pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja.
Današnja izredna seja, sklicana na zahtevo Nove Slovenije (NSi), je med drugim razkrila:
-
Da še vedno ni znano, koliko dodatnega denarja bo morala država zaradi pripojitve Factor banke in Probanke vložiti v kapital DUTB. Za zdaj je jasno le, da bo DUTB novo dokapitalizacijo potrebovala. Poslanci so dobili le zagotovila državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje, da bo predlog za dokapitalizacijo DUTB "obravnavan zelo konservativno".
-
Da sta oceno o dodatnih 50 milijonih evrov, ki naj bi jih DUTB potrebovala zato, da ne bo insolventna, potrdili revizorski hiši PWC in Deloitte. Na Siol.net smo pred časom razkrili vsebino poročila o pripojitvi obeh bank, ki ga je DUTB februarja poslala vladi, v njem pa navedla isti znesek (50 milijonov evrov).
Spomnimo, guverner Boštjan Jazbec je septembra leta 2013, ko je Banka Slovenije v obeh bankah uvedla izredni upravi, presodila, da stroški likvidacije obeh bank ne bodo presegli 400 milijonov evrov, a se bo to z novo dokapitalizacijo dejansko zgodilo.
-
Da je svet Banke Slovenije samo v letu 2012 o težavah Probanke in Factor banke govoril na dvanajstih sejah. Takratni predsednik odbora za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj, ki je kot predstavnik državnega zbora vabljen na seje sveta Banke Slovenije, se je udeležil le ene seje.
-
Da javnost še vedno nima vpogleda v otvoritveno bilanco obeh bank ob začetku njune nadzorovane likvidacije v letu 2013.
-
Da je bilo v povezavi s Factor banko vloženih 40 ovadb in tožb, od tega sedem odškodninskih. V povezavi s Probanko je bilo vloženih 30 ovadb in tožb, od tega šest odškodninskih.
-
Da bi stečaj obeh bank po mnenju Banke Slovenije pod vprašaj postavil za dobrih 400 milijonov evrov vlog, ki so bile višje od sto tisoč evrov, in povzročil plačilno nesposobnost ene od sistemskih bank.
-
Da je država v letih pred likvidacijo obeh bank v teh povečevala višino depozitov. "Pretekle vlade, zlasti Pahorjeva, so bile radodarne pri tem, koliko sredstev so v času krize deponirale v teh dveh bankah," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.
Država je imela konec julija 2013 v obeh bankah za 367 milijonov evrov sredstev. To je predstavljalo devet odstotkov vseh njenih vlog v bančnem sistemu, kar je krepko več od takratnega deleža obeh bank v celotni bilančni vsoti vseh bank (dobre štiri odstotke).
-
Da so postopki pripojitve obeh bank k DUTB od aprila pod lupo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi sumov o nepravilnostih.
7