Za Factor banko in Probanko še več državnega denarja. Koliko, ne ve nihče.

To dokumentacijo je od ministrstva za finance že pred časom zahteval tudi Siol.net, vendar o tem še vedno odloča njegov pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja.

Današnja izredna seja, sklicana na zahtevo Nove Slovenije (NSi), je med drugim razkrila:

• Da še vedno ni znano, koliko dodatnega denarja bo morala država zaradi pripojitve Factor banke in Probanke vložiti v kapital DUTB. Za zdaj je jasno le, da bo DUTB novo dokapitalizacijo potrebovala. Poslanci so dobili le zagotovila državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje, da bo predlog za dokapitalizacijo DUTB "obravnavan zelo konservativno".

• Da sta oceno o dodatnih 50 milijonih evrov, ki naj bi jih DUTB potrebovala zato, da ne bo insolventna, potrdili revizorski hiši PWC in Deloitte. Na Siol.net smo pred časom razkrili vsebino poročila o pripojitvi obeh bank, ki ga je DUTB februarja poslala vladi, v njem pa navedla isti znesek (50 milijonov evrov).
  
  Spomnimo, guverner Boštjan Jazbec je septembra leta 2013, ko je Banka Slovenije v obeh bankah uvedla izredni upravi, presodila, da stroški likvidacije obeh bank ne bodo presegli 400 milijonov evrov, a se bo to z novo dokapitalizacijo dejansko zgodilo.

• Da je svet Banke Slovenije samo v letu 2012 o težavah Probanke in Factor banke govoril na dvanajstih sejah. Takratni predsednik odbora za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj, ki je kot predstavnik državnega zbora vabljen na seje sveta Banke Slovenije, se je udeležil le ene seje.

• Da javnost še vedno nima vpogleda v otvoritveno bilanco obeh bank ob začetku njune nadzorovane likvidacije v letu 2013.

• Da je bilo v povezavi s Factor banko vloženih 40 ovadb in tožb, od tega sedem odškodninskih. V povezavi s Probanko je bilo vloženih 30 ovadb in tožb, od tega šest odškodninskih.

• Da bi stečaj obeh bank po mnenju Banke Slovenije pod vprašaj postavil za dobrih 400 milijonov evrov vlog, ki so bile višje od sto tisoč evrov, in povzročil plačilno nesposobnost ene od sistemskih bank.

• Da je država v letih pred likvidacijo obeh bank v teh povečevala višino depozitov. "Pretekle vlade, zlasti Pahorjeva, so bile radodarne pri tem, koliko sredstev so v času krize deponirale v teh dveh bankah," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.
  
  Država je imela konec julija 2013 v obeh bankah za 367 milijonov evrov sredstev. To je predstavljalo devet odstotkov vseh njenih vlog v bančnem sistemu, kar je krepko več od takratnega deleža obeh bank v celotni bilančni vsoti vseh bank (dobre štiri odstotke).

• Da so postopki pripojitve obeh bank k DUTB od aprila pod lupo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi sumov o nepravilnostih.