Ponedeljek, 9. 12. 2019, 15.44
4 leta, 11 mesecev
Peticija za ohranitev srednje oblikovne šole v Križankah
"Poskušajo nas izriniti iz Križank, apetiti po prostorih so veliki" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,57
8
Dijaki in učitelji na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo sporočajo, da Križanke niso na prodaj. Napis Not for sale (Ni na prodaj) je nad napisom, ki ga je na pročelje zapisal arhitekt Jože Plečnik: "Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin!"
Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli tako grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo, zato so učitelji pripravili peticijo.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana (Mol) sta sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi znamenite Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik.
V delu nepremičnine, ki je zdaj v lasti šolskega ministrstva, ima svoje prostore Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Drugi del, ki je v lasti ljubljanske občine, pa zaseda zavod Festival Ljubljana. Prav Festival Ljubljana naj bi po prenosu lastništva z ministrstva na Mol zasedel tudi prostore srednje šole.
Kaj pravi ravnatelj srednje šole za oblikovanje Gregor Markelj:
"Zaradi pridobitniških interesov bodo Križanke izgubile svojo vsebino"
V šoli so ogorčeni, pripravili so peticijo, s katero nagovarjajo "vse srčne ljudi, da stopijo v bran Križankam, kulturnemu spomeniku, ki pripada vsem državljanom Slovenije".
Kot so zapisali v peticiji z naslovom Križanke niso naprodaj, ki jo je do zdaj podpisalo več kot dva tisoč ljudi, bo zaradi pridobitniških interesov peščice ta spomenik izgubil svojo vsebino, saj poskušajo Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana izriniti iz prostorov Križank.
Odnosi med Festivalom Ljubljana in šolo za oblikovanje so napeti že nekaj let.
Z nepremičnino država trguje, kot da se ne zaveda, s kako pomembnim in dragocenim kulturnim spomenikom razpolaga. Dala ga je v paket nerešenih nepremičninskih zadev z Mol ter tako prikrila, za kakšno tržno vrednost se bo odpovedala Križankam in kaj bo zanje v zameno dobila, so zapisali. Bogastvo vsebine je v takšnem barantanju spregledano in izključeno, še dodajajo.
"Šola, ki je s svojim kakovostnim delom pripomogla k izobraževanju številnih pomembnih slovenskih ustvarjalcev, bo predvidoma od leta 2022 prepuščena na milost in nemilost novemu lastniku Križank. Ker vemo, da so apetiti po prostorih Križank veliki, bosta sožitje in delovanje šole skoraj nemogoča. Zaradi zgoraj omenjenega trgovanja Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo," so zapisali učitelji, ki tej nameri odločno nasprotujejo.
Kot so še zapisali, bodo Križanke izgubile svoj pravi namen, "čudovit spomenik, ki je prepojen s kreativnim potencialom mladih, bo postal le še depo in garderoba".
Bodo Križanke odprte le še zvečer ob poletnih prireditvah?
Lahko se zgodi, da bodo vrata slikovitega dvorišča odprta le še zvečer, ob poletnih prireditvah, še pravijo in dodajajo, da Križanke tako ne bodo več javno dobro vseh državljanov Slovenije, ampak le prireditveni prostor za petičneže in točka na zemljevidu turističnih vodnikov.
Napeti odnosi med šolo in zavodom
Odnosi med šolo in Festivalom Ljubljana so skrhani že več let. Festival Ljubljana je pred časom poskušal doseči prepoved uporabe stavbe, v kateri deluje šola. Po mnenju zavoda namreč objekt ni varen in ogroža življenja, saj naj bi bila večina zidov bistveno preobremenjena.
Direktor zavoda Festival Ljubljana Darko Brlek je danes za Planet odnose med zavodom in srednjo šolo primerjal z zakoncema: "Če dva nista za skupaj, gresta pač narazen." Več v posnetku spodaj.
Samostan viteškega reda križnikov
V Križankah so nekoč stanovali pripadniki nemškega viteškega reda križnikov, po katerih ima kompleks tudi ime. Samostan je bil zgrajen v 13. stoletju, po vojni je nova oblast samostanske stavbe nacionalizirala. Med letoma 1951 in 1955 so kompleks, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena, obnovili po načrtih najbolj znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
Plečnik je kompleks zasnoval kot kulturni uprizoritveni prostor z gledališčem na prostem. Tako danes tam prirejajo predstave in koncerte v okviru zavoda Festival Ljubljana, ki ima prostore v Križankah od leta 1952. Že dve leti prej pa je v Križanke prišla šola za oblikovanje.
Preberite še:
8