Poskus odstavitve Simone Kustec spodletel

Uraden izpis glasovanj kaže, da je bilo za razrešitev Kustečeve le 37 glasov, ker ni upoštevano glasovanje poslanca Levice Željka Ciglerja, ki je glasoval po telefonu na daljavo.

To je bila prva v seriji treh interpelacij, ki so jih proti ministrom vložile stranke, ki so se lani razglasile za koalicijo KUL. V četrtek bo še razprava o delu ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja (NSi), prihodnji teden pa še o ministru za kulturo Vasku Simonitiju (SDS).

Kakšen je bil razplet glasovanja o odstavitvi ministrice za šolstvo po strankah, kaže grafika:

Inflacija interpelacij, do zdaj pa le malo uspešnih

Strankarsko pri glasovanju ni bilo napak, nihče iz koalicijskih strank SDS, SMC in NSi ni glasoval za razrešitev Kustečeve, nihče iz opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB pa ni bil proti razrešitvi. Poslancev DeSUS in SNS ni bilo med glasujočimi, izjema je bil le Robert Polnar, ki je bil proti razrešitvi. Enako kot Polnar sta proti razrešitvi ministrice glasovala predstavnika narodnosti. 

Iz opozicije so lani že odstavljali tri ministre vlade Janeza Janše (SDS). Neuspešni so bili pri poskusu, da bi odstavili Aleša Hojsa (SDS). Za odstavitev Hojsa je bilo 38 poslancev, proti pa 43. Propadel je tudi poskus odstavitve ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška (SMC), ki ga je odstavljalo 37 poslancev, proti jih je bilo 51. Glasovanja o nezaupnici nekdanji ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec (takrat DeSUS) pa ni bilo, ker je pred tem že sama odstopila. V času, ko je državi vladal Marjana Šarec (LMŠ), je opozicija z interpelacijo odstavljala enega samega ministra: Karla Erjavca (takrat DeSUS), ki je vodil obrambni resor. Za odstavitev Erjavca je bilo 35 poslancev, proti 39.

Odkar imamo državni zbor, je bila interpelacija proti Kustečevi že 39. po vrsti, odstavljena pa sta bila v tem času le dva ministra, oba v času, ko je vlado z Marjanom Podobnikom (SLS) sestavil Janez Drnovšek (LDS). Takrat sta "padla" zunanji minister Zoran Thaler in notranji minister Mirko Bandelj.

Foto: STA ,

Oba sta bila ob nezaupnici člana LDS, je pa Thaler pozneje prestopil v SD. V tej je bil izvoljen za evropskega poslanca, a se je njegova kariera končala v zaporu, ko ga je časnik The Sunday Times obtožil, da naj bi v zameno za glasovanje v Evropskem parlamentu privolil v plačilo. Sodišče v Ljubljani mu je pozneje dosodilo dve leti in pol zapora, ki ga je prestajal med konci tedna, in 32.250 evrov kazni. Thaler je ob razglasitvi sodbe vztrajal, da je šlo za inscenirano medijsko provokacijo.