Petek, 6. 10. 2017, 19.17
6 let, 6 mesecev
Porodnišnica, v kateri se je rodilo 185 tisoč Slovencev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,60
Porodnišnica Ljubljana, v kateri se rodi več kot tretjina slovenskih otrok, danes slavi 30 let. V tem času se jih je v porodnišnici rodilo že okoli 185 tisoč.
Ena izmed babic, ki je na svet pomagala številnim izmed njih, je Nada Hribar. Babica s 37-letnim stažem še danes poklic opravlja s srčnostjo. "Tukaj otroci prihajajo na svet, odvijajo se prvi trenutki, ko se srečajo s svojimi starši, z nami, ki smo tukaj zaposleni ... Vsak porod je drugačen in zaradi tega ljubim ta svoj poklic," pravi. Veliko staršev želi ohraniti stik z njo: "Pokličejo po telefonu, pošljejo fotografijo svojega otroka, fotografijo preostalih sorojencev."
Vez med starši in babico mnogokrat ostane trajna. "Da, to je največ, kar morda potrebuješ tisti trenutek, da zaupaš in da imaš vse informacije," o tem, kako pomembna je bila zanj podpora osebja, babice, pravi novopečeni očka Grega Korber.
Nada Hribar je babica, ki je sodelovala pri prvem porodu v novih prostorih. Spomini na ta dan so še vedno zelo živi: "Res smo jih čakali in se veselili, da se preselimo v prostore, kjer bo možnost rojevanja individualna, v stari porodnišnici je bilo namreč v eni sobi več žena skupaj, ko so rojevale."
Pri porodu ni manjkal niti takratni strokovni direktor ginekološke klinike. "Ker nisem smel ničesar prepustiti slučaju, protokol, kdo naj bi rodil tedaj, je bil predpisan," pojasnjuje primarij dr. Vasilij Matko Cerar.
Šesti oktober 1987 je bil pomemben dan. V zraku pa ponos in zmagoslavje. Vrata je odprla največja in za tisti čas najsodobnejša porodnišnica v jugovzhodni Evropi. Temeljni kamen so postavili leta 1985, že dve leti pozneje pa je tukaj začela delovati tovarna porodov, kot pravi Vasilij Matko Cerar. "Če nisi pogumen, če nisi pripravljen tvegati, če nisi pripravljen sprejeti odgovornosti, je malo verjetno, da ti bo uspelo," pravi.
Za gradnjo so porabili dobre tri milijarde takratnih dinarjev. Več kot dve milijardi več, kot so načrtovali. "Že tisti trenutek, ko smo jo zgradili, sem vedel, da smo ogoljufali samoprispevek. Poleg tega, da smo naredil porodnišnico za Ljubljano, smo naredili tudi porodnišnico za Slovenijo," se spominja Matko Cerar in dodaja: "A denar takrat ni bil težava."
V šestih letih so s pomočjo Ljubljančanov, ki so prispevali del svoje plače, zbrali neverjetnih devet milijard dinarjev. "To je dokaz razumevanja vzajemnosti, solidarnosti ljudi tedanjega časa za objekt, ki je nacionalnega pomena," pravi profesor dr. Adolf Lukanovič, strokovni direktor ginekološke klinike.
V porodnišnici že desetletja rešujejo vse zapletene porode. Ponosni so na enoto intenzivne nege in terapije, kjer vsako leto potrebuje pomoč okoli 300 novorojenčkov, predvsem nedonošenčkov. In prav zato danes upokojeni ginekolog in porodničar, ki je v porodnišnici pustil neizbrisen pečat, s ponosom gleda na stare čase. "To je bil moj posel. Rad sem delal, tudi dežural sem rad," sklene Vasilij Matko Cerar.
