V novo strategijo prostorskega razvoja umeščen tudi drugi blok jedrske elektrarne

Kot je na novinarski konferenci pojasnil minister za naravne vire in prostor Brežan, je stara strategija, ki je bila sprejeta leta 2004, dovoljevala samo podaljšanje delovanja obstoječega bloka jedrske elektrarne v Krškem. "Prehod iz starega v novi strateški dokument pomeni, da lahko začnemo prostorsko umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne," je poudaril minister.

Po njegovih besedah pa dokument, ki bo dolgoročno opredelil smer prostorskega razvoja v državi, ne predvideva natančne lokacije izgradnje novega bloka. "Ta bo predmet nadaljnjih postopkov, odpira pa vrata, da se ti postopki začnejo," je dodal Brežan.

Strategija odpira vrata tudi za večje število majhnih jedrskih reaktorjev

Strategija pa, tako minister, odpira vrata tudi za večje število majhnih jedrskih reaktorjev. Vanjo pa so prav tako "eksplicitno zapisali, da na reki Muri ne bomo gradili hidroelektrarn, kar je bila tudi ena od koalicijskih zavez".

"Rešitve so usmerjene v doseganje učinkovite, trajnostne in inovativne rabe prostora in virov ter postopni prehod na participativni model upravljanja prostora. Vse to moramo storiti, če želimo prihodnjim organizacijam zagotoviti čisto, zdravo in kakovostno okolje," je strnil minister.

Med konkretnejšimi ključnimi izzivi, ki jih naslavlja dokument, so po navedbah državne sekretarke na ministrstvu za naravne vire Lenke Kavčič med drugim neracionalna raba prostora, problematika neenakomerne razpršene poselitve, zmanjševanje naravne ohranjenosti in krajinske pestrosti ter vse bolj vidni vplivi podnebnih sprememb. Kot je dejala Kavčičeva, zdaj končno razpolagajo z mehanizmi, da zaustavijo te negativne trende razvoja.

Glede razvoja prometa pa je dejala, da daje dokument poudarek javnemu potniškemu prometu. "Poudarek bo na hitrejšem, bolj intenzivnem razvoju oblik javnega potniškega prometa tako znotraj širših mestnih območij kot tudi na daljše relacije," je dodala.

Po njenih besedah je ta na življenje slehernika vplival tako, da bo na dolgi rok to prineslo boljšo kakovost življenja. "Ne želimo si nadaljnje razpredenosti cestnega omrežja, želimo si varovanja narave in skozi to povečati kakovost bivanja. Širša mestna območja so na neki način koncentracija obstoječih dejavnosti v prostoru in delovnih mest. To ne pomeni, da ne spodbujamo razvoja podeželja − ravno nasprotno. Tudi tukaj je treba zagotoviti primerne pogoje za bivanje, kar pa ne pomeni, če parafraziram, avtoceste do zadnje samotne kmetije," je podčrtala in dodala, da je treba v tej luči poiskati druge načine dostopnosti, kot so so alternativne oblike prevoza.

"Nova strategija prinaša drugačen koncept razvoja prostora" 

Lenča Humerca Šolar iz sektorja za strateški prostorski razvoj pa je pojasnila, da za razliko od stare nova strategija prinaša drugačen koncept razvoja prostora. Medtem ko je prva še posebej naslavljala sistem poselitve, javne infrastrukture in krajine, je novosprejeta te tri elemente povezala v enoten koncept prostorskega razvoja.

Zanjo je bilo treba pripraviti številne strokovne podlage, nezanemarljivo pa je po besedah predstavnice ministrstva tudi dejstvo, da se je dovolj časa namenilo posvetovalnim dogodkom, na katerih so bile vse ključne vsebine usklajene z različnimi deležniki na javnih posvetih.

Glede očitkov opozicijskih strank, da nova strategija ne rešuje "zbirokratiziranih postopkov" prostorskega načrtovanja, pa so predstavniki ministrstva za naravne vire pojasnili, da omenjeni postopki niso predmet dokumenta, temveč zakona o urejanju prostora in graditvi. Po besedah Brežana bistven problem prav tako niso postopki umeščanje in graditev objektov, temveč "nerešeni konflikti, ki jih imamo v prostoru".

"Dosledno spoštovanje zavez, ki ji sprejmemo v strategiji in drugih dokumentih te države, pa bi verjetno zmanjšalo konflikte v prostoru in skrajšalo postopke priprave prostorskih aktov," je ministra dopolnila Lenča Humerca Šolar.

K rešitvi konfliktov v prostoru, s tem pa tudi na skrajšanje postopkov priprave in sprejemanja izvedbenih prostorskih aktov, bodo po oceni Lenče Humerca Šolar vplivali tudi regionalni prostorski načrti, ki morajo biti pripravljeni do leta 2026. Akcijski načrt za izvajanje celotne nove strategije pa bo pripravljen v roku pol leta od njenega sprejetja.