Petek, 12. 10. 2018, 18.41
6 let, 2 meseca
Poklukar pojasnil slovenske pomisleke o predlogu za krepitev evropske mejne straže
Notranji minister Boštjan Poklukar je danes v Luksemburgu pojasnil slovenske pomisleke o predlogu za vzpostavitev stalne evropske enote 10 tisoč varuhov meje do leta 2020. Ti se nanašajo na merila za določitev števila uslužbencev, ki bi jih prispevala posamezna država, vprašanje izvršnih pooblastil, financiranje in časovni načrt.
Slovenija podpira krepitev zaščite zunanje meje EU in vidi predlog komisije kot pomemben korak, še posebej je zadovoljna s krepitvijo mandata agencije za delovanje v tretjih državah, vključno z državami Zahodnega Balkana, je pojasnil Poklukar ob robu zasedanja notranjih ministrov EU.
''Številka ni sprejemljiva, ne moremo je zagotoviti''
Kljub temu ima Slovenija po ministrovih besedah nekaj pomislekov, ki jih je danes tudi predstavila. "Nanašajo se na kriterije, po katerih bi določili število uslužbencev, ki bi jih posamezna država prispevala v stalno sestavo. Teh trenutno ni," je poudaril Poklukar.
Po predlogu komisije naj bi Slovenija prispevala okoli 200 uslužbencev. "Številka 200 ni sprejemljiva, v tem trenutku je ne moremo zagotoviti," je dejal minister. Podobne težave imajo po Poklukarjevih navedbah tudi druge članice, ki se prav tako srečujejo s pomanjkanjem policistk in policistov.
Poleg meril za določanje števila uslužbencev, ki naj bi jih prispevala posamezna država, je minister med pomisleki naštel še vprašanje izvršnih pooblastil, ki naj bi jih imelo osebje agencije, vprašanje financiranja, usposabljanja, zaposlitev in napotitev ter časovni okvir vzpostavitve enote do leta 2020, ki po slovenskem mnenju ni realen.
Pomislek izrazile tudi druge države
Podobne pomisleke so izrazile tudi nekatere druge države, med njimi Francija, Danska, Grčija, Švica in vse države iz naše okolice, je še povedal minister. Največ pomislekov in neznank je o stalni sestavi in pooblastilih uradnikov evropske straže, je pojasnil.
Več držav po Poklukarjevih besedah ni prepričanih, ali je sploh potrebna tako velika stalna sestava, in se sprašujejo, ali bo ta prinesla želene rezultate. Države skrbi tudi, da bo stalna sestava izčrpala nacionalne zmogljivosti in s tem oslabila spodobnost članic za nadzor njihovih meja, je povedal.
Minister pričakuje še dolgo in zanimivo razpravo o predlogu za vzpostavitev stalne enote 10 tisoč varuhov meje do leta 2020, ki ga je Evropska komisija razgrnila septembra, da bi olajšala vrnitev k normalnemu delovanju schengna in tudi dogovor o prenovi evropskega azilnega sistema.
Poklukar je komentiral tudi besede avstrijskega kolega Herberta Kickla, ki je danes znova zavrnil slovenske kritike nadzora na slovensko-avstrijski meji. Poudaril je, da Slovenija učinkovito zagotavlja nadzor schengenske meje, kar je ob obisku premierja Marjana Šarca v Berlinu potrdila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Minister je še povedal, da se je ob robu zasedanja vljudnostno pogovoril z avstrijskim kolegom in ga povabil na obisk v Slovenijo, a teh tem nista odpirala. Nadzor na meji je stvar Avstrije, želim si dialoga še naprej, je izpostavil slovenski minister, saj da je nadzor moteč tako za avstrijske in slovenske kot vse ostale državljane, ki prehajajo to mejo. "Želim si, da Avstrija to čim prej razrahlja ali odpravi," je dejal.
Nujna je učinkovita politika vračanja migrantov
Poleg krepitve evropske mejne straže je ključna tema zasedanja tudi vračanje nezakonitih migrantov. Slovenija po ministrovih besedah opozarja, da je za ustrezno in vzdržno upravljanje migracij nujna učinkovita politika vračanja, pri čemer pogreša večjo ambicioznost Evropske komisije, zlasti ko gre za medsebojno priznavanje odločb o vrnitvi.
Pozdravlja pa nekatere druge rešitve, na primer obvezno sodelovanje tujca v postopku, uvedbo hitrih postopkov na meji, delno omejitev možnosti zaporednega vlaganja pravnih sredstev in enotna merila pri tveganju pobega tujcev v postopkih vračanja.
Slovenski minister je še poudaril, da je kolege danes seznanil s stanjem na zahodnobalkanski migracijski poti, to se žal ne izboljšuje, še posebej skrb zbujajoče pa so razmere v BiH.