Bi tudi vi kandidirali na volitvah, ne želite pa tekmovati na strankarskih listah? Najpozneje do 18. junija lahko vložite tudi nestrankarske kandidatne liste. A pot do neodvisnih kandidatur je trnova.
Poleg "velikih rib", kot sta Miro Cerar in Igor Šoltes, ki sta prejšnji teden ustanovila stranki, lahko špekuliramo, da so v zadnjih mesecih o nastopu na volitvah razmišljali tudi državljani, ki ne želijo nastopiti na strankarskih listah.
Če ustavno sodišče dopusti volitve 13. julija, bodo takšne liste na volitvah še težje nastopile kot sicer. Sicer tudi na predčasnih volitvah leta 2011 ni nastopila nobena nestrankarska lista.
Zakaj vsi ustanavljajo stranke?
Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci, piše v zakonu o volitvah v državni zbor. Medtem ko imajo stranke zelo olajšano pot do volitev, še posebej če so parlamentarne, so "navadni državljani" v veliko težjem položaju.
Tudi zato se nove politične sile, tudi če nastanejo iz civilne družbe, odločijo za ustanovitev stranke. A vseeno poglejmo, kako je mogoče kandidirati na parlamentarnih volitvah 13. julija brez ustanovitve stranke.
Osem tisoč je misija nemogoče
Glede na kratek rok, do roka za vložitev kandidatur je le še osem dni, se zdi neodvisna državljanska pobuda, ki bi vložila kandidatne liste v vsej državi, misija nemogoče. V vsaki od osmih volilnih enot bi morala namreč zbrati po tisoč podpisov volivcev, overjenih na upravni enoti.
Kaj pa nastop le v eni volilni enoti?
Kaj pa če bi kdo želel nastopiti bolj lokalno, le v eni volilni enoti? Kot rečeno, je treba za takšno kandidaturo zbrati tisoč podpisov volivcev. A tudi tu bi imele takšne liste težavo, čeprav bi v volilni enoti prejele veliko glasov. Ti glasovi bi lahko namreč šli v nič, saj volilni prag za vstop v parlament znaša štiri odstotke glasov vseh volivcev v državi, ki so oddali svoj glas.
Poglejmo, kaj to pomeni z vidika izidov zadnjih volitev leta 2011. Takrat je glas oddalo nekaj več kot 1,12 milijona volivcev, volilna udeležba je bila 65,6 odstotka. Stranke oziroma liste so tako morale za vstop v državni zbor dobiti vsaj 44.859 glasov. Prag je za nekaj manj kot 9.000 glasov presegla Nova Slovenija, ki je prejela 4,88 odstotka.
Če bi letos neki neodvisni listi v volilni enoti uspelo zbrati potrebnih tisoč glasov podpore volivcev in bi na primer nastopila le v volilni enoti Novo mesto, bi morala prejeti kar 34 odstotkov glasov v tej enoti, da bi presegla parlamentarni prag.
Premisli, preden pokličeš prijatelja!
Osnova za izračun so bili torej podatki iz leta 2011, ko je bila v tej volilni enoti volilna udeležba 64-odstotna, glasovalo pa je nekaj manj kot 132 tisoč ljudi.
Če ste torej "volilno zagreti", dobro premislite, ali imate dovolj prijateljev, da se lotite tega volilnega podviga.
1
