Pohodništvo je vse bolj priljubljeno

To ugotavlja Marko Lenarčič iz GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, kjer vsako drugo leto v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO) izdajajo brošuro o pohodništvu v Sloveniji. "Pohodništvo je trend v Evropi" "Pohodništvo je trend v Evropi. Ljudje izredno veliko hodijo," je za STA dejal Lenarčič iz Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Pohodništvo in kolesarjenje, ki v zadnjih treh letih izvaja intenzivno promocijo pohodništva in kolesarjenja po Sloveniji na tujih trgih. V brošuri je opisanih pet t.i. transslovenskih poti Predvsem tujim pohodnikom je namenjena tudi brošura o pohodništvu v Sloveniji, ki jo vsaki dve leti izdata STO in GIZ, prva pa je bila izdana pred tremi leti. Po Lenarčičevih besedah je namen brošure, da pohodniki dobijo pregled, kje in kako se lahko hodi po Sloveniji, katere so glavne pohodniške destinacije, publikacija zajema tudi nekaj predlogov poti v posameznih destinacijah. V brošuri je opisanih pet t.i. transslovenskih poti, med katere spadajo Slovenska planinska pot, Via Alpina, evropski pešpoti E6 in E7 ter Predalpska pot.

V drugem delu brošure so predstavljeni hoteli, ki so se specializirali za pohodnike v posameznih destinacijah. Kot je pojasnil Lenarčič, je v Sloveniji trenutno specializiranih 38 hotelov za pohodnike in 42 hotelov za kolesarje. Od vseh teh skupaj jih je 30 članov GIZ.

Planinska zveza skrbi za okoli 7700 km poti V Sloveniji Planinska zveza Slovenije skrbi za okoli 7700 kilometrov planinskih poti po slovenskem sredogorju in visokogorju, ki so označene z rdeče-belo Knafeljčevo markacijo. Poleg tega je dežela pod Alpami prepredena še z okoli 380 tematskimi potmi, njihovo število in dolžina pa se skoraj dnevno spreminja. Tematske poti niso enotno označene, ampak jih postopno označujejo enotno, je povedal Lenarčič.

Poti večinoma obiskujejo domači obiskovalci Slovenske pohodniške poti večinoma obiskujejo domači obiskovalci, vse več pa je tudi tujcev, pri čemer po Lenarčičevih besedah ločujejo med pohodniki in drugimi turisti, ki se sprehajajo. Točnih podatkov ni, se pa po Lenarčičevih besedah pripravljajo na vzpostavitev sistema ocenjevanja števila obiskovalcev.

Oskrbniki planinskih koč ugotavljajo, da so te v zadnjih letih manj zasedene s strani domačih gostov, saj ti večinoma v hribe zahajajo na enodnevne izlete. Se pa povečuje število tujih gostov, ki jih je vse več tudi v specializiranih hotelih. Lenarčič ocenjuje, da tudi zato, ker se v zadnjih treh letih izvaja načrtna promocija pohodništva na evropskih trgih, kot so Anglija, Nemčija, Avstrija, države Beneluksa, Italija in Francija.

Tuji turisti najbolj sprašujejo po poti Via Alpina Tuji turisti najbolj sprašujejo po mednarodni poti Via Alpina, ki poteka od Monaka prek alpskega loka v Slovenijo in za katero je GIZ izdali tudi karto po slovenskem delu. Kot ugotavljajo ponudniki, so tuji pohodniki radi nastanjeni na enem mestu in se odpravljajo na eno- ali dvodnevne pohode v okolico ali pa opravijo večdnevni treking od koče do koče oz. od hotela do hotela. Takšnim pohodnikom specializirani ponudniki po želji tudi zagotovijo prenos prtljage od ene do druge točke.

Slovenija že ob boku podobnim državam V organizaciji raznih pohodov, paketov, povezanih s pohodništvom, in označenosti poti je Slovenija že ob boku podobnim državam, kot sta Avstrija in Švica. V Slovenijo pohodnike privablja tudi vse več pohodniških prireditev, med drugim je Lenarčič omenil pohodniške festivale, ki jih že tržijo tudi zunaj Slovenije.

Dvotedenski festival pohodništva v Bohinju Konec septembra oz. v začetku oktobra je v Bohinju dvotedenski festival pohodništva, podobno in v enakem času je tudi na Kobariškem, Uniturjevo poletje vključuje pohodne aktivnosti po Pohorju čez vse poletje, pa tudi Zveza za nordijsko hojo Slovenije izvaja dneve nordijske hoje v Kranjski Gori, Šmarjeških Toplicah in Logarski dolini.