Četrtek, 16. 5. 2019, 17.00
4 leta, 11 mesecev
Po srečanju pri Pahorju: absolutni prednostni glas brez podpore #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,32
2
Pri predsedniku republike Borutu Pahorju je potekal drugi krog pogajanj o spremembi volilnega sistema. Do konca junija bodo pripravili predlog za uvedbo relativnega prednostnega glasu, ki naj bi mu najbolje kazalo, medtem ko za absolutni preferenčni glas ni podpore. Do konca parlamentarnih počitnic načrtujejo tudi predlog sprememb volilnih okrajev.
Predlog sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor z uvedbo absolutnega obveznega prednostnega glasu nima podpore in ne bo več predmet usklajevanj, so v sporočilu za javnost navedli v uradu predsednika republike.
Pripravili bodo predlog sprememb in dopolnitev zakona
Pogajanj so se danes udeležili tudi minister za javno upravo Rudi Medved in vladna delovna skupina za pripravo sprememb volilne zakonodaje. Kot so navedli v Pahorjevem uradu, so se pogajalci strinjali, da za tretji krog pogajanj, ki bo predvidoma konec junija, pripravijo predlog sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor z uvedbo relativnega prednostnega glasu, upoštevaje današnjo razpravo o tem predlogu.
Predlog sprememb območij volilnih okrajev bo v celoti pripravljen do konca parlamentarnih počitnic in bodo o njem razpravljali v četrtem krogu pogajanj sredi septembra. Doslej so na ministrstvu pripravili primer razdelitve okrajev za dve volilni enoti.
Največ podpore ima za zdaj uvedba relativnega prednostnega glasu
Dosedanje izjave strank kažejo na največ podpore predlogu za uvedbo relativnega prednostnega glasu, in sicer neobveznega. Za potrditev predloga je potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov, medtem ko je za spremembo volilnih okrajev potrebnih 46.
Nove meje volilnih okrajev
Kot je po srečanju povedal minister Medved, pa ocenjujejo, da je še vedno zanimanje političnih strank, da se meje volilnih okrajev začrtajo na novo in uskladijo z zahtevami ustavnega sodišča, saj se želijo odločati vsaj med dvema predlogoma za spremembo zakonodaje.
Minister je prepričan, da lahko do konca leta sprejmejo spremembe volilne zakonodaje, kar morajo storiti po odločitvi ustavnega sodišča. Ministrstvo za javno upravo je še vedno servis za pripravo zakonodaje, medtem ko je vse drugo, tudi postopek vlaganja te zakonodaje, po ministrovih navedbah politična odločitev.
"Za nas je pomembno, da pripravimo predloge, ki bodo ustavnopravno vzdržni. Najboljši predlog pa bo tisti, ki bo prejel ustrezno večino," je dodal in še ocenil, da oba predloga izpolnjujeta zahteve ustavnega sodišča.
2