Petek, 22. 1. 2021, 15.19
3 leta, 3 mesece
Po okužbi zapleti tudi pri otrocih. Pri odraslih pogosti krvni strdki.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,68
3
V UKC Ljubljana so obravnavali več otrok z večorganskim vnetnim sindromom po prebolelem covid-19, ki nastane zaradi prekomernega imunskega odziva. Prav tako so obravnavali več otrok z vnetjem drobnih žil, zaradi katerih se najpogosteje pojavijo kožni izpuščaji, skupaj s kolegi iz tujine pa preučujejo domnevno vzročno povezanost s covid-19. V UKC Ljubljana pogosto obravnavajo tudi odrasle bolnike, ki imajo hude zdravstvene težave po že prebolelem covid-19. Najpogosteje gre za zaplete s krvnimi strdki, a lahko covid-19 dolgoročno pušča posledice na vsakem organu.
Kot navaja vodja službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo s pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tadej Avčin, gre pri večorganskem vnetnem sindromu za izrazito težko sistemsko vnetno reakcijo, v sklopu katere so lahko prizadeti različni organski sistemi, najpogosteje srce, prebavila, koža in oči, nekoliko redkeje pa pljuča, ledvice in možgani, piše STA.
Otroci so bili pred tem zdravi in brez kroničnih bolezni
Na pediatrični kliniki so do zdaj obravnavali 24 otrok s tem sindromom, vsem otrokom so v krvi našli protitelesa na novi koronavirus, kar pomeni, da so preboleli covid-19. Otroci, ki so jih obravnavali, so bili pred sindromom zdravi otroci brez kroničnih bolezni. Štirje so prebolevali covid-19 s simptomi približno mesec pred pojavom večorganskega vnetnega sindroma. Pri ostalih pa je okužba potekala brez simptomov, so jim pa naknadno potrdili okužbo na osnovi prisotnosti protiteles, še navaja STA.
Možne so tudi dolgoročne posledice kot je okvara srca
Večorganski vnetni sindrom je trenutno v Sloveniji najpogostejša imunsko posredovana nenalezljiva vnetna bolezen pri otrocih. Zaradi bolezni po navadi v bolnišnici ostanejo približno 14 dni. Pojavi se med dvema in šestimi tedni po preboleli okužbi z novim koronavirusom. "Podatkov glede dolgotrajnega poteka in možnosti ponovitve trenutno še nimamo. Po podatkih iz literature je smrtnost pri tem sindromu 1,5-odstotna. Med našimi bolniki so bili trije zdravljeni z intenzivno terapijo, pri vseh bolnikih smo uspeli doseči umiritev vnetja, dolgoročne posledice pa bomo lahko ocenili šest mesecev od začetka bolezni," navaja Avčin. Pri dolgoročnih posledicah gre za okvare srca, poroča STA.
Pri vnetju drobnih žil, povezanem s covid-19, se najpogosteje pojavijo kožni izpuščaji, redkeje zapleti na drugih organskih sistemih. Vnetje drobnih žil so ugotovili pri 14 otrocih, petina jih je imela protitelesa na novi koronavirus v krvi. "Teh izpuščajev prej nismo opažali in skupaj s kolegi iz tujine preučujemo domnevno vzročno povezanost. Za oceno, ali gre za ponavljajočo bolezen, je trenutno premalo podatkov in so potrebne nadaljnje raziskave," navaja Avčin. Pri eni bolnici, pri kateri so po preboleli okužbi z novim koronavirusom v krvi našli protitelesa, je prišlo do kožnega izpuščaja, odmrtja dela kosti in arterijske hipertenzije, še piše STA.
Fras: Covid-19 lahko dolgoročno pušča posledice na vsakem organu
Predstojnik interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Zlatko Fras je za STA pojasnil, da na kliniki pogosto obravnavajo bolnike, ki imajo hude zdravstvene težave po že prebolelem covid-19. Najpogosteje gre zaplete s krvnimi strdki, a ob tem poudarja, da lahko covid-19 dolgoročno pušča posledice na vsakem organu.
Skupina bolnikov, ki imajo zdravstvene težave po prebolelem covid-19, je precej heterogena. Nekateri imajo že obstoječo kronično internistično bolezen in so bili zaradi covid-19 hospitalizirani. Nato pa se jim po določenem času po zaključeni hospitalizaciji poslabša osnovna kronična bolezen zaradi prebolevanja koronavirusne bolezni.
Nekateri bolniki pred covid-19 niso imeli nobene bolezni notranjih organov in se jim je pojavila po preboleli bolezni. Pri teh gre predvsem za trombotične zaplete, torej krvne strdke. Nekateri bolniki pa so na interno kliniko premeščeni s covidnih oddelkov, kjer prebolijo samo okužbo, a jim pusti posledice na notranjih organih.
"Gre za cel spekter različnih bolnikov, prizadeti so različni organi, najpogosteje pljuča, srčno-žilni sistem, tudi ledvica, pogostejše so možganske kapi," pravi Fras. Povprečno bolniki zaradi zapletov po že prebolelem covid-19 na interni kliniki preživijo okoli 10 dni.
Najpogostejši zapleti, zaradi katerih bolnike naknadno po prebolelem covid-19 sprejmejo na interno kliniko, so s krvnimi strdki v perifernih in srčnih žilah. "Gre za neposredno prizadetost srčne mišice, ki je prisotna v dokajšnjem delu bolnikov po covid-19, po nekaterih raziskavah celo pri 50 odstotkih bolnikov," pravi. Pogoste so tudi srčne aritmije, ki se pojavljajo tudi pri ljudeh, ki prej niso imeli znane srčne bolezni. Veliko bolnikov ima tudi okvare pljuč, ki se vsaj v prvem letu, kolikor poznajo to bolezen, morda pa tudi nikoli po preboleli bolezni popolnoma ne zacelijo. "Kot kaže, lahko covid-19 kot virusna bolezen dolgoročno pušča posledice na vsakem organu."
Fras pravi, da so nekateri od teh bolnikov doma preboleli covid-19 z razmeroma blagimi simptomi, pa se jim je nekaj tednov po okužbi pojavil zaplet. To se lahko zgodi tudi pri mlajših. "Ni dokončnega pravila, kar pomeni, da ne drži, da najmlajši ne bi mogli biti prizadeti tudi z najresnejšimi zapleti, saj lahko trombotične bolezni, ko se pojavijo, povzročijo usodne zaplete ne glede na starost. Več zapletov je sicer pri ljudeh, ki so imeli že prej kronično bolezen, seveda pri tem prevladujejo starejši. Ni pa to zgolj in samo pri starejši populaciji," je povedal.
Obravnavajo tudi primere vnetja več organov kot posledico neprimernega sistemskega imunskega odziva na koronavirus. Gre za tako imenovani citokinski vihar, ki je po Frasovih opozorilih sistemska bolezen in zajame celo telo, ne le pljučnih celic. Medtem pa avtoimunskih posledic, kot jih v zadnjih mesecih opažajo pri otrocih po prebolelem covid-19, pri odraslih bolnikih zaenkrat ne opažajo.
Podatki iz literature kažejo, da naj bi vsaj 10 odstotkov bolnikov po prebolelem covid-19 iskalo pomoč zaradi bolezni drugih organov. "Še bolj zaskrbljujoči podatki pa so, da naj bi do 75 odstotkov ljudi po prebolelem covid-19 imelo posledice, ki trajajo več mesecev. Vključno s simptomi, ki so povezani z našim celovitim funkcioniranjem, kot so depresije, motnje koncentracije, kronična utrujenost itd.," je povedal za STA.
V hitrih ambulantah, kamor prihajajo bolniki s sumi na vensko ali arterijsko trombozo, vsak teden obravnavajo do 10 bolnikov s temi težavami po prebolelem covid-19. Skupaj je teh bolnikov kar veliko, zanesljivo nekaj sto v Sloveniji, pravi.
Fras svetuje vsem, ki prebolijo covid-19, naj bodo v naslednjih tednih pozorni na morebitne težave z dihanjem, s srčnim utripom (neprimerni utripi, občutki aritmije) in simptome, ki so povezani s potencialno trombozo udov, kot je zatekanje, topla koža, bolečina v udih.
"V takem primeru velja čim prej poiskati pomoč zdravnika. Zaželeno bi bilo, da se najprej obrnejo na svojega osebnega zdravnika, preden pridejo na specialistično raven ali celo urgenco. Če bi na kliniki namreč obravnavali vsak tovrstni simptom, ne bi imeli možnosti za obravnavo tistih, ki so nujno potrebni pomoči," je povedal.
Bolniki z dolgotrajnimi posledicami po prebolelem covid-19 bodo nova skupina bolnikov, ki bo izšla iz te epidemije. "Ko bomo obvladali bolezen s cepivom, se bo tudi bazen teh bolnikov zamejil in število potencialnih bolnikov z zapleti ne bo naraščalo. Zato si želimo, da bi se to zgodilo čim prej. Bodo pa ti bolniki zanesljivo dodatno breme za čakalne vrste v zdravstvu po epidemiji," je dodal. (STA)
3