Planet TV: mnogi se na fakulteto vpišejo samo zaradi statusa

Povedano drugače, njihova razloga za študij sta le študentska napotnica in bon za študentsko prehrano. Na te študente letijo kritike, da goljufajo državo, saj le izkoriščajo študentske pravice, ki jih prinaša študentski status, a je prav država tista, ki jim to omogoča in si ob tem zatiska oči. Študentje s svojim početjem predstavljajo poceni delovno silo in to škoduje zdravemu oblikovanju trga dela za ostale. Med približno 100.000 študenti je samo zaradi statusa študenta na fakultete in višje šole vpisanih od deset do trideset tisoč mladih, ocenjujejo v Študentski organizaciji. Naša sogovornika sta prag fakultete in srednje šole prestopila le ob vpisu. Brez dlake na jeziku povesta, da bi bila brez študentskega statusa brezposelna.

"Delo lahko dobim edino preko študentskega servisa, potem pa podaljšujem status, ker drugje ni dela," pravi študent Dino Kalender. Pritrjuje mu kolega Matevž Šegula: "Kamorkoli greš, vzamejo samo študente in pač moraš imeti status." Mladi sindikalist opozarja, da je za delodajalca študent poceni in fleksibilen delavec. Ko pravi Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, delodajalci samo iščejo, kateri status bo za njih stroškovno najbolj učinkovit. "In to je za njih v tistem trenutku status študenta. Potem pa je ta isti študent, ki čez dva dni diplomira, naenkrat nezaposljiv," pravi Lukič. V šolah, kamor sta vpisana naša sogovornika, vedo, da ne nameravata študirati. "V bistvu so še bolj veseli, če jim poveš, da si samo zaradi statusa, da nimajo toliko komplikacij, da bi ti pripravljali urnik," pravi Šegula in dodaja, da na fakulteti samo vprašajo, če si se vpisal zaradi statusa. Odgovoriš, da si se vpisal samo zato in zadeva je končana, pravi. Kalender dodaja, da je moral za vpisnino odšteti 270 evrov. Marsikateri fiktivni študent bi brez študentskega statusa postal socialni problem. Mitja Urbanc, predsednik Študentska organizacije Slovenije, se ob tem sprašuje, če je mogoče v interesu politike, da je odstotek brezposelnosti mladih nižji in je odstotek t.i. šolajočih posameznikov večji. Pri nas je namreč študent vsak drugi prebivalec, star od 19 do 24 let, a tretjina vseh vpisanih študentov študija ne konča.