Četrtek, 16. 7. 2020, 11.54
4 leta, 4 mesece
Nenavadne preiskave prostorov poslancev in političnih strank
Pet let po cirkusu NPU: tožilec zavrgel ovadbo proti Širclju
V najbolj udarnih terminih in na naslovnicah so mediji leta 2015 poročali o preiskavi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v državnem zboru, kjer so kriminalisti premetali pisarno takrat opozicijskega predsednika komisije za nadzor proračuna Andreja Širclja (SDS). Preiskovalci so dokaze, da naj bi Šircelj v preteklosti na DUTB zlorabljal položaj, iskali tudi na centrali stranke SDS, pred katero je taborila množica novinarskih ekip. Danes je finančni minister Andrej Šircelj dobil uradno obvestilo tožilca Boštjana Valenčiča, da je pred tednom zavrgel kazensko ovadbo, ki je bila posledica teh odmevnih preiskav.
Da Širclja v povezavi s sumi o zlorabah v slabi banki (DUTB) ne preiskujejo več, je bilo znano že pred letom, a odločitve o zavrženju takrat še ni bilo. Šircelj je neuradne podatke, da ni več med osumljenimi, pred letom komentiral tako: "Nikoli me nihče ni obvestil, da bi bil osumljenec. Ne spomnim, kdaj sem bil sploh nazadnje v stikih s kriminalisti. Trdim pa, da sem nedolžen in da z očitanimi zadevami nisem imel ničesar."
Ko bi zaplenili kar vso pošto SDS
Nenavadnost preiskav je bila, da so kriminalisti z odredbo preiskovalne sodnice poskušali zapleniti vsa dopisovanja šefa pomembne opozicijske nadzorne komisije v parlamentu, na stranki SDS pa tudi celoten strežnik. A na stranki se jim je ob vsebinsko enaki odredbi zalomilo, ker jih je tam pričakal odvetnik SDS Franci Matoz.
Tudi v parlamentu so se policisti z vodstvom pogajali, kaj široka odredba pomeni in katero elektronsko pošto vse lahko kriminalisti skopirajo. Na koncu so elektronsko pošto poslanca v DZ kopirali širše kot na stranki ob enaki sodni odredbi, ker so bili v DZ - predsednik je bil Milan Brglez (takrat SMC) - manj odločni pri ugovarjanju, kot je bil na stranki odvetnik Matoz.
Iz podobnih primerov v preteklosti je znano, da policiji zaplenjeno pozneje lahko uide, kar lahko zelo koristi konkurenčnim strankam, vsebina pa se, najbolj očitno se je to dogajalo v primeru postopkov proti Francu Kanglerju, občasno znajde celo v medijih za diskreditacije politikov.
Po spektakularnih preiskavah se je tožilstvo pred tednom odločilo, da sodnega postopka proti Širclju ne bo. Odločitev tožilca Boštjana Valenčiča o tem je takšna:
Zaradi preiskave in zaplembe elektronskih komunikacij šefa pomembne nadzorne komisije Širclja je bilo v parlamentu precej vroče. Vrh državnega zbora je takrat razpravljal celo o predlogu, da parlamenta ne bi več varovala policija, ki je pomagala pri preiskovanju prostorov poslanca, pa o tem ni takoj obvestila vrha državnega zbora.
O nenavadno širokem sodnem nalogu za zaplembo elektronskih komunikacij pri preiskovanju poslov slabe banke, v kateri je bil Šircelj nekoč neizvršni direktor, pa je razpravljala tudi komisija za nadzor obveščevalnih služb. Posebna skupina (trojka) poslancev je tudi opravila nadzor na NPU, kjer pa nepravilnosti, na primer da bi delali brez sodnega naloga, niso ugotovili.
Cel kup podobnih dogodkov
Branko Grims (SDS), ki je komisijo za nadzor obveščevalcev vodil, je takrat opozoril, da je bila v parlamentu že vrsta podobnih preiskav, ki so za posamezne poslance imele tudi uničujoče posledice, obsojen pa ni bil še nihče. Opozoril je, na primer, na primer poslanca Andreja Magajne, ki so mu policisti takoj po tem, ko je izstopil iz poslanske skupine SD, zaplenili diske in računalnike. Javno je bil obtožen pedofilije, ker naj bi z interneta prenesel fotografijo mladenke zgoraj brez. A potem so te diske in tudi kopije na policiji nekako izgubili, na sodišču pa propadli na celi črti. Grims je takrat spomnil tudi na primer Alenke Bratušek, ki jo je bombastično preiskovala cela četa kriminalistov in policistov, ker je kot predsednica vlade glasovala za lastno kandidaturo za evropsko komisarko, kar morda ni moralno, je pa v politiki običajno in nikakor ni kaznivo. Tudi v tem primeru je bila posledica preiskav nična.
Prva odmevna preiskava poslanskih prostorov v parlamentu je, kot je takrat še opozoril Grims, potekala proti Zmagu Jelinčiču. Tudi ta se je končala brez rezultatov.
Do zdaj, če smo natančni, še po nobeni preiskavi poslanskih prostorov ni bilo resnih posledic. Pri poslancu Srečku Prijatelju (SNS), ki je bil obsojen in je končal v zaporu, pa preiskave poslanske pisarne ni bilo.
Nazadnje je NPU medijsko odmevno, ko gre za politike, preiskoval stanovanje in pisarne predsednika SMC in ministra Zdravka Počivalška zaradi sumov o nepravilnostih pri nakupih zaščitnih sredstev v času epidemije koronavirusa.
Proti Počivalšku je opozicija že pred tem s podobno argumentacijo sprožila interpelacijsko razpravo v državnem zboru.
Posledica te preiskave je bila, da je odstop zaradi ocene o politični zlorabi policije in pravosodja napovedal notranji minister Aleš Hojs (SDS), a je za zdaj, ker ga je premier Janez Janša (SDS) prosil, naj ponovno premisli, ali je to nujno takoj, še minister.
Zdi se, da bo Hojs ostal minister vsaj do interpelacijske razprave, ki bo septembra, da ne bi bilo videti, da je odstopil zaradi tega.
39