Pano BREZ DELA kot razmislek o delavski kulturi Celja in delu nasploh

Poleg tega bodo pripravili vodene in brezplačne ogledi stalnih in občasnih razstav v muzeju.

Muzej (spomin + ustvarjalnost) = družbena sprememba Muzeji mednarodni dan muzejev 18. maj praznujejo od leta 1977, letošnja tema pa je Muzej (spomin + ustvarjalnost) = družbena sprememba. "Letošnja tema mednarodnega muzejskega dne se aktualno odziva na sodoben čas in še močneje opozarja na pomembno vlogo muzejev na socialnem področju. Ta tema prav tako spodbuja aktivno vključevanje in 'aktiviranje' muzejskih institucij v družbi, poudarja moč in naboj, ki ga ima bogastvo kulturne dediščine, in njene priložnosti za konstruktivne družbene spremembe," meni mag. Tanja Roženbergar, direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje in predsednica slovenskega odbora mednarodnega muzejskega sveta ICOM.

"Optimistična tema, s širokimi možnostmi vključevanja različnih vsebin in konceptov, zaokroža kompleksnost muzejskih nalog in poslanstev ter kliče k sodelovanju v skupnosti, njenemu razvoju in razumevanju," še poudarja Tanja Roženbergar.

Delavsko Celje: o vlogi dela nekoč in danes Jutri, 17. maja, bodo v MNZC-ju v okviru jubilejne razstave Soočanja ob 50-letnici MNZC-ja na pročelju muzejske stavbe postavili nov velik pano z napisom DELO oziroma točneje BREZ (DELA). Gre za drugi cikel v okviru razstave Soočanja, v kateri z velikimi fasadnimi panoji opozarjajo ljudi na pomembne in prelomne zgodovinske dogodke ter družbene teme. Na prejšnjem panoju je pisalo OD UPORA DO ZMAGE.

Delavska kultura je močno zaznamovala Celje in tudi na razstavi Živeti v Celju ima delo zato poseben tematski sklop, Delavsko Celje. Razstava, ki so jo odprli na Muzejsko poletno noč 18. junija 2011, predstavlja zaokrožen lok vzpona in usihanja delavstva kot družbenega razreda, vezanega na Gaberje – industrijski in delavski del Celja –, v časovnem obdobju 19. in 20. stoletja. Tovarniška ura EMO je osrednji eksponat razstave in simbol tega obdobja, kajti po dolgih stoletjih življenja, prilagojenega ritmu narave, je konec 19. stoletja tudi v Celju z ustanovitvijo Cinkarne in Westnove tovarne emajlirane posode nastopil čas, v katerem so se urni kazalci začeli drugače, hitreje vrteti.

In prav delo je tudi v teh časih spet element vsakodnevnih pogovorov, predvsem zaradi negotovosti glede možnosti za delo, zaposlitev, strahu pred njegovo izgubo itn. Novi fasadni pano torej sooča delo kot nekdanjega nosilca razvoja v Celju in delo kot aktualno družbeno problematiko, ki nosi s sabo širše družbene posledice.

V povezavi z menjavo razstavnih fasadnih panojev bodo jutri od 9. do 17. ure pripravili voden ogled po razstavi Delavsko Celje, ki jo bo mogoče spremljati tudi z delovnimi listi.

V avli muzeja predstavitev prenovljene spletne strani MNZC-ja Ob 18. maju, mednarodnem dnevu muzejev, bodo v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili tudi novo spletno stran Muzeja novejše zgodovine Celje in javno predstavljali v avli muzeja od 9. do 17. ure.

Celostno podoba nove spletne strani so pripravili na podlagi oblikovalskih zamisli Radovana Jenka, avtorja celostne grafične in jubilejne podobe MNZC-ja, ter v sodelovanju z agencijo za spletne storitve noviSplet, ki je poskrbela za tehnično izdelavo strani in svetovanje pri uporabniški izkušnji.

Prenovljena spletna stran ima tudi svojo izvedenko za tablične računalnike in mobilne telefone ter se tudi bolj navezuje na uporabo družabnih omrežij, kot so Facebook, Twitter in Google+.

Glasbena sobotnica in plesna delavnica Neavtorizirano Ob naštetih dogodkih bodo v Muzeju novejše zgodovine Celje v soboto, na mednarodni muzejski dan, ob 10. uri izvedli tudi že peto Glasbeno sobotnico v Otroškem muzeju Hermanov brlog, v kateri bo nastopil Otroški pevski zbor Glasbene šole F. K. Koželjski Velenje pod dirigentskim vodstvom Manje Gošnik Vovk.

Popoldne, od 17. do 18. ure, bodo v MNZC-ju v sodelovanju s Plesnim forumom Celje pripravili še atelje Neavtorizirano. Atelje črpa material iz istoimenskega kolektivnega projekta, ki odpira vprašanje poetike gibanja in poetike gledanja skozi preučevanja načinov obnašanja, komunikacije in menjave vlog. Prek plastenja pogledov oziroma perspektiv se namreč vzpostavljajo distance, ki vedno znova komentirajo vsakdanji dogodek. Tako nastane umetniško delo, ki je izšlo iz skupne izkušnje, in vsi udeleženci ustvarijo umetniško delo, ki je Neavtorizirano. Poglede obiskovalcev bodo skupaj zapisali in oblikovali v končne umetniške izdelke – artefakte, so v napovedi dogodka še zapisali v MNZC-ju.