Masleša se hvali z informatizacijo sodišč, ta pa so založila 945 oporok

Med skrbnim pregledom so na vseh 44 okrajnih sodiščih po državi našli 945 nerazglašenih oporok. Zaradi napake sodišč volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene, v zapuščinskem postopku se je imetje razdelilo po zakonu, so poročale Primorske novice. 

Enemu od oškodovancev je babica pred več kot tremi desetletji z oporoko zapustila veliko kmetijo v Posočju, vendar tega ni vedel. Oporoko so na enem od severnoprimorskih okrajnih sodišč našli v začetku letošnjega leta, v hrambo pa so jo prejeli že leta 1977. O napaki ga je sodišče obvestilo sredi letošnjega februarja.

Bralčeva stara mama, rojena v začetku 20. stoletja, je umrla pred 31 leti. Tedaj so na sodišču sprejeli sklep o dedovanju po zakonu o dedovanju, zato se je njeno imetje delilo med njenih pet sester. Vsaka od njih je dobila petino. "Zaradi napake sistema in 'šlamparije' države sem ostal brez vsega tega in počutim se kot eden od izbrisanih," je oškodovanec dejal za Primorske novice.

Kritičnih 140 primerov

Napake pri shranjevanju oporok na vseh 44 okrajnih sodiščih v Sloveniji so med skrbnim pregledom odkrili že lani. Po podatkih vrhovnega sodišča v 510 primerih materialnopravne posledice niso nastale, 221 pa je takih, ki jih sodišča niso razglasila, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premoženja. V nekaterih primerih so oporoke spregledali zaradi spremembe ali nepopolnosti oporočiteljevih osebnih podatkov.

V 140 primerih imajo lahko nerazglašene oporoke materialnopravne posledice. "V teh primerih so sodišča ravnala po 222. členu zakona o dedovanju, po katerem sodišče, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, to razglasi in jo pošlje zapuščinskemu sodišču, obdrži pa njen prepis," je za Primorske novice pojasnil Sven Berdon z vrhovnega sodišča.

Oškodovanci lahko pravico iščejo s pravdo

Vsaj v 140 primerih se je torej zgodilo podobno kot v tem primeru: premoženje je bilo razdeljeno po zakonu, čeprav je oporoka velevala drugače. Kaj zdaj lahko stori oškodovanec?

1. Lahko zahteva v oporoki določeno premoženje? 

Notarka Sonja Kralj je za Primorske novice pojasnila, da ima v primerih, ko se oporoka najde po že opravljenem zapuščinskem postopku, v oporoki določen dedič leto dni časa, da uveljavlja svoje pravice. 

Na vrhovnem sodišču pravijo, da to ne steče samodejno, temveč mora oškodovanec svoje izterjati v pravdnem postopku. To pomeni, da mora tožiti dediče, ki jim je sodišče sprva dodelilo premoženje.

2. Ali lahko toži sodišče, ki je storilo napako?

Tožba zoper sodišče ni možna. Oškodovanec pa lahko vloži odškodninsko tožbo zoper državo.

Malo možnosti, da bi kdo odgovarjal

Ali in kdo bo za napake sodišč odgovarjal, ni znano. Primorske novice poročajo, da najverjetneje nihče.

Sodni red med drugim predvideva, da je sodno osebje - ki med drugim skrbi tudi za arhiviranje - disciplinsko odgovorno za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti. O disciplinski odgovornosti sodnega osebja odloča na prvi stopnji predsednik sodišča, na drugi stopnji pa disciplinska komisija, ki jo imenuje vlada, še navaja sodni red. Na največja okrajna sodišča smo naslovili vprašanja, ali so sprožili postopke in ali bodo iskali odgovorne za to, da so oporoke založili. 

Notarka Sonja Kralj je za Primorske novice izrazila prepričanje, da bodo na sodiščih izvedli vse ustrezne postopke za zagotovitev pravnega varstva dedičev ter da bodo ugotovili razloge in odgovornost za nepravilnosti, ki so se dogajale.