SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Masleša se hvali z informatizacijo sodišč, ta pa so založila 945 oporok

10

termometer

sodišče
Foto: Thinkstock

Slovencu je babica v oporoki zapustila kmetijo, a je sodišče oporoko založilo in lastništvo kmetije po babičini smrti dodelilo njenim petim sestram. Zdaj, tri desetletja kasneje, so oporoko na sodišču našli, se oškodovancu opravičili in ga napotili na pravdo zoper trenutne lastnice kmetije (oz. nijhove dediče).

Med skrbnim pregledom so na vseh 44 okrajnih sodiščih po državi našli 945 nerazglašenih oporok. Zaradi napake sodišč volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene, v zapuščinskem postopku se je imetje razdelilo po zakonu, so poročale Primorske novice. 

Enemu od oškodovancev je babica pred več kot tremi desetletji z oporoko zapustila veliko kmetijo v Posočju, vendar tega ni vedel. Oporoko so na enem od severnoprimorskih okrajnih sodišč našli v začetku letošnjega leta, v hrambo pa so jo prejeli že leta 1977. O napaki ga je sodišče obvestilo sredi letošnjega februarja.

Bralčeva stara mama, rojena v začetku 20. stoletja, je umrla pred 31 leti. Tedaj so na sodišču sprejeli sklep o dedovanju po zakonu o dedovanju, zato se je njeno imetje delilo med njenih pet sester. Vsaka od njih je dobila petino. "Zaradi napake sistema in 'šlamparije' države sem ostal brez vsega tega in počutim se kot eden od izbrisanih," je oškodovanec dejal za Primorske novice.

Ali zaupate slovenskim sodiščem?

  • Da 29 glasov
    5,97%
  • Ne 457 glasov
    94,03%
Oddanih 486 glasov

Kritičnih 140 primerov

Napake pri shranjevanju oporok na vseh 44 okrajnih sodiščih v Sloveniji so med skrbnim pregledom odkrili že lani. Po podatkih vrhovnega sodišča v 510 primerih materialnopravne posledice niso nastale, 221 pa je takih, ki jih sodišča niso razglasila, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premoženja. V nekaterih primerih so oporoke spregledali zaradi spremembe ali nepopolnosti oporočiteljevih osebnih podatkov.

V 140 primerih imajo lahko nerazglašene oporoke materialnopravne posledice. "V teh primerih so sodišča ravnala po 222. členu zakona o dedovanju, po katerem sodišče, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, to razglasi in jo pošlje zapuščinskemu sodišču, obdrži pa njen prepis," je za Primorske novice pojasnil Sven Berdon z vrhovnega sodišča.

Oškodovanci lahko pravico iščejo s pravdo

Vsaj v 140 primerih se je torej zgodilo podobno kot v tem primeru: premoženje je bilo razdeljeno po zakonu, čeprav je oporoka velevala drugače. Kaj zdaj lahko stori oškodovanec?

1. Lahko zahteva v oporoki določeno premoženje? 

Notarka Sonja Kralj je za Primorske novice pojasnila, da ima v primerih, ko se oporoka najde po že opravljenem zapuščinskem postopku, v oporoki določen dedič leto dni časa, da uveljavlja svoje pravice. 

Na vrhovnem sodišču pravijo, da to ne steče samodejno, temveč mora oškodovanec svoje izterjati v pravdnem postopku. To pomeni, da mora tožiti dediče, ki jim je sodišče sprva dodelilo premoženje.

2. Ali lahko toži sodišče, ki je storilo napako?

Tožba zoper sodišče ni možna. Oškodovanec pa lahko vloži odškodninsko tožbo zoper državo.

Malo možnosti, da bi kdo odgovarjal

Ali in kdo bo za napake sodišč odgovarjal, ni znano. Primorske novice poročajo, da najverjetneje nihče.

Sodni red med drugim predvideva, da je sodno osebje - ki med drugim skrbi tudi za arhiviranje - disciplinsko odgovorno za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti. O disciplinski odgovornosti sodnega osebja odloča na prvi stopnji predsednik sodišča, na drugi stopnji pa disciplinska komisija, ki jo imenuje vlada, še navaja sodni red. Na največja okrajna sodišča smo naslovili vprašanja, ali so sprožili postopke in ali bodo iskali odgovorne za to, da so oporoke založili. 

Notarka Sonja Kralj je za Primorske novice izrazila prepričanje, da bodo na sodiščih izvedli vse ustrezne postopke za zagotovitev pravnega varstva dedičev ter da bodo ugotovili razloge in odgovornost za nepravilnosti, ki so se dogajale.

Vrhovno sodišče: pri informatizaciji sodstva smo za zgled

Branko Masleša Foto: Ana Kovač Iz poročila Sveta Evrope o uporabi informacijskih tehnologij v sodstvu jasno izhaja, da je Slovenija v marsikaterem pogledu lahko zgled državam Sveta Evrope na področju informatizacije," so se po današnji objavi rednega letnega poročila Sveta Evrope o sodnih sistemih članic pohvalili na vrhovnem sodišču, ki mu predseduje Branko Masleša.

Slovenska sodišča omogočajo elektronsko vložišče (sprejemanje vlog v elektronski obliki), elektronsko plačevanje sodnih taks in drugih obveznosti, elektronsko vročanje (prek milijon pošiljk letno). 

Evropska komisija za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope je objavila poročilo s podatki o pravosodnih sistemih držav članic za leto 2014. Slovenija je:

- prva po številu sodnikov na prebivalca: v letu 2014 smo imeli 924 sodnikov, kar je 45 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, povprečje v članicah Sveta Evropa pa je 21 sodnikov. 

- četrta država po zmanjšanju števila sodnikov:  med letoma 2010 in 2014 se je število znižalo za deset odstotkov. Število sodnikov se je v tem obdobju bolj zmanjšalo le v Grčiji (30 odstotkov) ter na Cipru in v Moldaviji (13 odstotkov).

- prva po številu prejetih nekazenskih zadev na 100 tisoč prebivalcev

- na 32. mestu po deležu BDP, ki ga namenjamo za sodstvo:  v letu 2014 je delež znašal 1,4 odstotka BDP.

- na 8. mestu po porabi za sodstvo na prebivalca: Slovenija porabi 90 evrov na prebivalca, povprečje Sveta Evrope pa je 60 evrov. Več na prebivalca porabijo v Švici (219 evrov), Luksemburgu (139 evrov), na Nizozemskem (122 evrov), Švedskem (103 evre), v Avstriji (96 evrov) ter Angliji in Walesu (92 evrov).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 74
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin