Spoštovani,
Javljam se na vaš poziv v kolumni Slovenski obrambni zidovi k širokemu razmišljanju v debatnem klubu z avtenticiranimi imeni in priimki.
Podobno sem se na pobudo Vladimire Rejc za hip pridružil njeni viziji v Ventilatorju besed. Tam sem poizkusil, kar je bilo za me novo, enostavno pojasniti nekatere pojave na običajnim ljudem dokaj zahtevnem, a pogosto usodnem področju naših življenj, in sicer pravno-ekonomskem področju davkov v mednarodnih trgovinskih poslih (zbrano tukaj).
Ob primerjavi z vašimi premisleki v kolumnah Slovenski obrambni zidovi in Davek napuhu, se mi zdi zanimivo sporočiti, da sem, podobno kot vi, na vsakem koraku, namesto slepo strokovnih tem, zagledal patološko stanje naše družbene stvarnosti. In »nevidnih davkov.« Zato v mozaik patologije vseh družbenih področij naše države sporočam, na kaj sem tedaj naletel – pri čemer berite zlasti poanto in ne toliko strokovne zahtevnosti mojega utemeljevanja.
Podobno kot vi ob navidez nepovezanem družbenem področju monopola »slovenskega literarnega sveta. Podobno kot Alojz Ihan ob monopolu v zdravstvu, Tina Maze ob monopolu v smučarski atletiki, Stanislav Kovač v raziskovalnem novinarstvu, Ivo Boscarol v pristnem gospodarstvu, Boris Pahor v društvu pisateljev, …
1. »Črkovna vojna«:
Podobno kot vi v nedavni kolumni sem, namesto z davčništvom – davčnim svetovanjem in zastopanjem strank v davčnih zadevah –, nemudoma trčil s »slovenščništvom«. Težava je namreč v osredotočanju na izvirna pravna besedila, ki na že sicer zapletenem področju dodatno povzroča okoren besednjak in slovnična mašila, saj so besedila predpisov in sodnih odločb pogosto okorna.
Vendar je treba ob tej oviri paziti, da se izvirnikov ne bi samodejno jezikovno obdelovalo. Morebitna okornost besedil zavezujočih pravnih virov je namreč sestavni del problema proučevane gospodarske prakse.
S tega vidika je bilo zato treba, brez črkovnega prerekanja, najprej pojasniti naslednjo osnovno dilemo: zakaj se pri nas denarna valuta piše tako evro kot euro – torej »kaša in kasha«. Podobno je bilo na primeru carigrajsko-istanbulske konvencije.
2. »Vprašanje kontrole« – kontrole so izpahnjene:
Kolesje oblastnih organov vseh družbenih področij naše države, tudi »slovenskega literarnega sveta«, je vzpostavljeno na podlagi Ustave Republike Slovenije. Za prizadete osebe pa je kot hierarhično najvišji ustavnosodni kontrolor oblastnih ravnanj vseh vrst vzpostavljeno Ustavno sodišče Republike Slovenije. K le-temu se lahko osebe v svoji sili obračajo z vložitvijo ustavne pobude. Ki jo določa ustava sama.
Pobuda se ponuja prizadetim osebam za premostitev sistemskih motenj na katerikoli stopnji upravnega oziroma sodnega postopka v možnosti, da se po varstvo obrnejo na ustavno sodišče, ki naj bi potom arzenala ustavnih pooblastil reguliralo oziroma sankcioniralo stanje družbe.
Vendar je laiku zakrito, da je to kolesce kontrole v Sloveniji skrbno izpahnjeno – tako v zakonodaji, kakor v pravosodni administraciji. Podobna ovira je povzročena tudi sosednjemu kolescu – ustavni pritožbi.
Besedilo ustave namreč med pogoji postopka začetega z ustavno pobudo dokaj prosto zahteva le, da: »Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes.« V zakonodaji so ovire uveljavljene v določilu 2. odstavka 24. člena Zakona o ustavnem sodišču, ki je zožilo gornjo določbo ustave. Nato pa jo v praksi dodatno ovira pravosodna administracija ustavnega sodišča s strogo interpretacijo te določbe zakona.
To vodi v nesprejemanje oziroma zavrnitev ustavnih pobud, češ da (sklep US U-I-423/98): »…mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Ugotovitev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja.«
Končno se v našem sistemu kolesce dokončno izpahne ob hkratnih mnenjih ustavnih sodnikov glede možnosti priznanja izpolnitve pogojev za vložitev ustavne pobude komurkoli, češ da (zadeva pred US U-I-109/10): »… v primerih, kakršen je obravnavani, ne more biti drugače, kot da sprejmemo tezo o pravnem interesu vsakega od atomiziranih nosilcev človeškega dostojanstva ter da pobudniku ni treba še posebej dokazovati svoje neposredne, osebne prizadetosti – ta se kratko malo domneva …«, oziroma da: »…
Iz nekaterih trditev v 4. točki obrazložitve odločbe bi celo lahko sklepali, da je Ustavno sodišče v resnici priznalo pravni interes vsakomur in da sta zato prvi in drugi del 4. točke v medsebojnem nasprotju. Vendar menim, da ni tako.«
3. »Svet agentov in agencij« – neugodni učinki monopolov:
V vseh panogah so gospodarska in trgovinska prizadevanja v svetu vezana na pretekle izkušnje iz neugodnih učinkov monopolov (grško: monos (edino) + polein (prodaja)). Monopole pa se odpravlja z liberalizacijo (latinsko: libertas (svoboda)).
Monopole se lahko sproži umetno s specifičnimi zakonskimi pooblastili, ki takoj omogočijo dominanco akterja zaradi zakona samega, in ne zaradi učinkovitega tržnega prizadevanja.
V trgovini s storitvami, je primer odvetništvo, ki je hkrati »izvenpravosodna« gospodarska dejavnost in hkrati del pravosodja – to dvojnost se je sprožilo npr. z 2. členom Zakona o odvetništvu, ki določa, da »odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih«, ter da »pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.«
Z navedenim zakonskim določilom se je oslabilo 137. člen ustave, po katerem je odvetništvo del pravosodja in s tem zatesnjeno v pravosodju – kar je nato okvarilo 3. člen ustave, po katerem je oblast deljena na zakonodajno, izvršilno in sodno. Kolesje osamosvojitvene ustave (1991) je namreč odvetništvo zataknilo v mehanizem sodne veje oblasti, ki deluje v smislu tehtnice: tožilstvo-sodstvo-odvetništvo. V mehanizmu sodstva je položaj odvetništva v tem, da zastopa in varuje stranko pred sodiščem.
Prav obramba strank ga sili v kritično odzivanje zoper napake delovanja sodstva, kar s tem sili mehanizem sodne oblasti v pravilno delovanje. Vendar se je zaradi navedenega zakona odvetništvo razlilo iz veje pravosodne oblasti. Ta zakonska pooblastilna dvojnost odvetništvu na trgu »izvenpravosodnih« storitev omogoča monopol in ga vodi v vse večje zavzemanje za zaslužke iz »izvenpravosodnih« storitev. Posledično pa usiha ustavna funkcija odvetništva kot obrambe mehanizma sodne oblasti.
Mehanizem sodstva ne deluje učinkovito. Ko se ovémo, gospodarski razkroj države oziroma s-tečaj, spremlja masovna opustitev obsodstva več desetletij kriminala določene elite. Vprašanje je učinkovitost, poštenost in neodvisnost sodstva. Ki ni vstopilo v Slovenijo (1991) kot »učinkovito, pošteno in neodvisno« ter je nadaljevalo z delom. Ki se ni opravičilo za svoja pretekla dejanja.
Prejšnja oblast je bila namreč (ustavne odločbe: U-I-248/96 in U-I-109/10) »pripravljena uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic.«
To je pretekla izkušnja iz neugodnih učinkov monopola oblasti.
4.»Vprašanje kontrole« II. – izpah poštenja in resnice
Poleg sodstva je distortiran tudi izven-sodstveni sistem nadzorstva vseh panog gospodarstva. Zlasti gre tu za specialne poklice revizorstva in ocenjevalstva, s specifičnimi zakonskimi pooblastili za nadzorstvo »poštenosti in resničnosti« poslovnih dogodkov ter izdajanje mnenj.
Nadzorstvene stroke so distortirane. Eden izmed vzvodov tega je Zakon o revidiranju, po katerem je obvladovano več izjemno pomembnih strok znotraj enega instituta – Slovenskega inštituta za revizijo, ustanovitelj katerega je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Tu so obvladovane različne specialne profesije, ki so med seboj v navzkrižju, konfliktu oziroma koliziji interesov, ki izhaja iz narave stvari – nadzorstvenih (revizorstvo, računovodstvo in ocenjevalstvo) ter svetovalno-zastopniških (npr. davčništvo) profesij.
Pri čemer je za trg računovodij značilna precejšnja koncentracija, in to do te mere, da se podjetja, ki so na njem prevladujoča, splošno označuje z izrazom »veliki štirje«, kot so Ernst & Young, KPMG, Deloitte in PricewaterhouseCoopers. Kar na trgu tako obvladovanih storitev takoj omogoči oligopol in tajne sporazume (angl.: collusions) nadzorstvenim akterjem, tudi nad ostalimi profesijami, saj stranke na ostalih svetovalno-zastopniških poslih kupujejo »nadzorni odpustek«. Ob tem lahko javna funkcija »resničnosti in poštenosti« tržnega nadzora v Sloveniji usahne.
Pri revidiranju (podobno tudi pri ocenjevalstvu in računovodstvu) gre namreč za javni interes, da so računovodski izkazi »resnični in pošteni«. Načelo izhaja iz številnih med seboj vzporedno hkrati učinkujočih določil ustave, še posebej 74. člena (podjetništvo), po katerem je gospodarska pobuda svobodna, vendar se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Iz tega po eni strani izhajajo načela »svobodnega« (lat.: libertas) trga, po drugi strani pa omejitve.
V širšem smislu med omejitvami za gospodarske subjekte izhaja, da morajo biti njihovi računovodski izkazi na »svobodnem« trgu »resnični in pošteni«, v ožjem pa za same revizorje, da pri izvajanju (javnega pooblastila) revidiranja računovodskih izkazov ne smejo biti v navzkrižju interesov.
Zlom »poštenosti in resničnosti« nadzorstvenih akterjev v Sloveniji nakazuje podatek o zlomu kazalnika Revizorske in računovodske prakse (angl.: Auditing and accounting practices) po raziskavi IMD, tako za leta 2010, 2011 in 2012, kakor tudi za 2013, ko se med 60. ocenjenimi svetovnimi gospodarstvi slovensko prakso uvršča na 59. mesto (pred Bolgarijo).
In spet nazaj k ustavnemu sodišču: Na konflikte interesov znotraj inštituta so med drugim ustavno sodišče opozorili ustavni pritožniki oziroma pobudniki v zadevah U-I-308/07-31/Up-1094/06-31 (pooblaščeni revizor), U-I-199/07-11/Up-2214/07-11 (pooblaščeni ocenjevalec), U-I-118/10-4 (preizkušeni davčnik), ki pa [tudi tu] ni reagiralo ter je odreklo vsebinsko presojo problema konflikta interesov.
5. »Povzetek« – Omrežje:
Strnjeno povedano danes občutijo državljani v družbenih temah vseh vrst usodni problem nedelovanja načela enakosti pred zakonom, ko spremljajo dokončni razkroj institucij države. Ljudski pogled čez dobrih dvajset let njenega obstoja pod črto kaže, da so institucionalni organi vseh ravni po eni strani pogosto do skrajnosti strogo uporabljali oziroma opuščali črko zakona v breme običajneža, po drugi strani pa masovno opustili pregon kriminala določene elite.
Nekdanji ustavni sodnik in aktualni sodnik evropskega sodišča v Strasbourgu prof. dr. Boštjan M. Zupančič je med opisovanjem opustošenja naše pravne države s strani omrežij old boysev in young boysev pojasnil tole (31. 12. 2011, dostopno tukaj): »Old boys network je nekaj, kar je vzklilo v času diktature proletariata, če uporabim to pozabljeno besedno zvezo.
Osišče tega omrežja je bila udba, organizacija, okoli katere so se formirale klike v tedanjem pomenu besede. […] Te klike so bile institucionalizirane. V nekem trenutku so institucije sicer ugasnile, vendar so klike ostale. Empirično vprašanje je, kako lahko nekdanji visoki funkcionarji udbe tudi danes vlečejo vrvice iz ozadja. Logika delovanja v tem primeru je mafijska. Mafija ni organizacija. Je mentaliteta. Omrežje je mentaliteta.«
6. »Povzetek« II. – osvoboditev:
Tudi pri nas smo s strani določene elite deležni parol o »nacionalnem interesu« ob hkratnem obsežnem prečrpavanju proračunskih kapacitet v nacionalne šampione. Vendar tu ne gre za (zunanjetrgovinske) uspehe.
Kar, med manevrom domačega 44-sedežnika preko Ljubljane, ob pogledu na »gnezd'ce« palač – predsedniška, vladna, državnozborska, sodna, bančna, univerzitetna, sindikalna, tožilsko-policijska –, sili v zavest spoznanje o uspešnem preživetju starega Aparata, ki se zliva s Keseyjevim pojasnilom o »sili Kombinata« z navidez »demokratično« skupnostjo temelječo »na volilnih glasovih«.*
* Besedilo odstavka v navednicah po knjigi: Ken Kesey: One flew over the cuckoo's nest (Slovensko: Ena pa prek kukavice gnezd'ca poleti) (Viking Press, 1962, 272 strani), in sicer po: naslovu, ki se opira na rebus otroške pesmice o osvoboditvi: »Vintery, mintery, cutery, corn, Apple seed and apple thorn, Wire, briar, limber lock, Three geese in a flock One flew East One flew West And one flew over the cuckoo's nest.« (Slovensko: »… ena pa prek kukavice gnezd'ca poleti«), besedilu: »the power of the Combine« (stran 101) in besedilih: »democratic« in »and their votes« (stran 48).
Mi vsi smo Miha Mazzini. Mi vsi smo Alojz Ihan, Tina Maze, Stanislav Kovač, Ivo Boscarol, Boris Pahor …
S spoštovanjem
Žiga Stupica
4
