Sreda, 4. 5. 2016, 13.30
7 let, 1 mesec
Odpoved suverenosti? "Med Brusljem, Moskvo in Beogradom je kvalitativna razlika"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,08
8
Danes sicer še ni pravega duha za ustvarjanje močne Evrope, bo pa ta čas prej ko slej prišel, je na konferenci o tesnejši integraciji EU dejal predsednik države Borut Pahor. "Vselej je čas za poglobljeno integracijo EU," je prepričan predsednik.
Tako, kot je danes, v Evropski uniji ne more več iti naprej, trdi predsednik Pahor. "V zgodovini je vselej pomemben emocionalen okvir, večkrat je tudi pogoj za velike institucionalne premike." Zato je poudaril, da moramo na različnih ravneh razpravljati o prihodnosti Evropske unije, da se bomo, takrat ko bo čas zrel za spremembe, znali prav odločati.
Gostje konference EU danes – je čas za tesnejšo integracije?, ki sta jo organizirala predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Slovenska tiskovna agencija, so se strinjali, da je za Slovenijo ključno, da se povezuje, saj drugače zaradi globalnih teženj ne bo mogla preživeti.
"Tudi zaradi narave problemov, s katerimi se spopada EU, se bo dvignila raven priljubljenosti tistih, ki bodo v EU videli probleme, ne rešitve. Vedno več bo tistih, ki bodo rekli, da je za nastale probleme doma kriva prav Evropska unija. To je velika nevarnost za ta projekt in tudi za nas. Za vse tiste, ki verjamemo v EU, in tudi za Slovenijo kot majhno državo," opozarja predsednik države Borut Pahor.
Pahor se je zavzel za politični federalizem in govoril o združenih državah Evrope, a opozoril, da je Evropa utemeljena na različnosti. Ne bi glasoval za takšno Evropo, ki bi uzakonila samo en jezik. Zavzel se je za poglobitev povezovanja Evropske unije, saj za Slovenijo pomeni manjše tveganje, kot če bi ostala zunaj.
Predsednik je poudaril, da je EU naša širša domovina in da so od nje odvisni sprava, mir, razvoj in naša blaginja. Evropska unija nas varuje pred vrnitvijo stare geopolitike, je prepričan Pahor.
Ta trenutek na proračunskem področju ni vodstva, trdi ekonomist Igor Masten. "Nemčija je motor, ni pa voznik. Morda bo brexit tak sunek, da bo nekdo (posameznik ali mala skupina) prevzel vodenje." Opozoril je, da Evropa ni več središče svetovne moči. "Na območju Jugovzhodne Azije, Indije in Kitajske je 51 odstotkov svetovnega prebivalstva in kmalu bo tam tudi polovica svetovnega BDP. Na območju Evrope je sedem odstotkov svetovnega prebivalstva in za zdaj še 20 odstotkov svetovnega BDP. Ni vprašanje, kam se bo postavila Slovenija, ampak kam se bo – kot majhna – postavila Evropska unija glede na središče svetovne moči."
Odgovornost imajo predvsem politiki, ki moramo odgovorno osveščati ljudi. Evropo moramo vzeti kot svojo, trdi nekdanja predsednica vlade in poslanka Alenka Bratušek. "Če se zavedamo, kaj je v Sloveniji treba narediti, ne potrebujemo pritiska Evropske unije. V Sloveniji se zdi, da moramo vse narediti zaradi pritiska EU. Pa ni tako. To moramo storiti zaradi sebe."
"Ukrepi želijo narediti EU bolj stabilno, bolj odporno proti krizam. To je tudi v strateškem interesu Slovenije. Za male države dileme ne bi smelo biti. Integracija je za male države nujna. Slovenija si ne more privoščiti, da bi bila zunaj," je dejal Jure Vršnak, vodja sektorja v direktoratu za zadeve EU na ministrstvu za zunanje zadeve.
"V Sloveniji govorimo, da imamo tri veje oblasti, a v bistvu sta zakonodajna in izvršilna oblast praktično eno in isto. V evropskem parlamentu ni tako, saj moramo vedno iskati podporo. Vsak dokument se sprejme z vsaj sto amandmaji in tako ustvarimo boljši dokument. Očitno čas v Sloveniji še ni dovolj zrel za kaj takega," pravi evropska poslanka Romana Tomc.
"Vsem tistim, ki gledajo na EU kot na proces, ki ogroža Slovenijo, ali EU primerjajo z nekdanjo Jugoslavijo ali Bruselj z Moskvo, je treba povedati, da obstaja kvalitativna razlika. Slovenija, Slovenci si moramo skupaj z drugimi članicami prizadevati, da EU ostane utemeljena na načelih vladavine prava in demokracije," poudarja pravnik Matej Avbelj.
8