Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
12. 12. 2007,
9.00

Osveženo pred

8 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Sreda, 12. 12. 2007, 9.00

8 let, 2 meseca

Odbor za kulturo: Omejevanje spektra mnenj je v nasprotju s pravico vedeti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Na šesturni razpravi odbora za kulturo, šolstvo in šport je opozicija vladi očitala pritiske v medijih, minister za kuluturo Vasko Simoniti pa je želel videti konkretne primere.

Odbor je potrdil dva izmed treh sklepov, ki so jih predlagali predlagatelji za sklic seje, dodatno pa je sprejel še dva sklepa, ki jih je predlagal predsednik odbora Branko Grims. Odbor je tako med drugim ministrstvu za kulturo predlagal, naj opravi analizo izvajanja medijske zakonodaje, hkrati pa je izrazil podporo novinarstvu, ki izhaja iz načel novinarske etike.

Neodvisna komisija bo preučevala posamezne pritiske

Med sklepi, ki so jih v predlogu za sklic seje predlagali predlagatelji, poslanska skupina LDS, je odbor sprejel sklep, da se je seznanil s stanjem na področju medijske svobode. Sklep tudi pravi, da bodo njegovi člani v okviru svojih pristojnosti še naprej spremljali stanje na področju medijev. Drugi sprejeti sklep ministrstvu za kulturo predlaga, da pripravi analizo izvajanja medijske zakonodaje in na podlagi te analize predlaga morebitne ustrezne zakonske spremembe. Člani odbora pa so zavrnili tretji predlagani sklep predlagateljev, s katerim bi odbor državnemu zboru predlagal, naj ustanovi posebno neodvisno komisijo, sestavljeno iz neodvisnih strokovnjakov s področja medijev, ki bi proučevala posamezne pritiske in cenzuro v medijih.

Odbor podpira novinarje in urednike Med sklepi, ki jih je tik pred glasovanjem predlagal Branko Grims, je odbor potrdil še dva. S prvim odbor ugotavlja, da je vsakršno omejevanje spektra različnih mnenj v medijih v nasprotju s temeljno demokratično in ustavno pravico, to je pravico vedeti. Z drugim pa odbor izraža podporo vsem novinarjem in uredništvom, ki pri svojem delovanju izhajajo iz načel novinarske etike in si prizadevajo za širitev spektra različnih mnenj in pogledov ter s tem dvigujejo standarde novinarstva v Sloveniji.

Grims je sicer pred glasovanjem o sklepih dodatno predlagal še sklep, da odbor ugotovi, da so obtožbe o omejevanju medijske svobode s strani vlade neresnične, vendar ga je po protestih opozicijskih poslancev pozneje umaknil

Grims: Vsi ostali so poročali o vrhu Nata, slovenski mediji pa o Strojanovih Predsednik odbora Grims je v razpravi o peticiji, ki jo je podpisalo 571 novinarjev, izpostavil primer, ki po njegovem kažejo, da navedbe v peticiji ne držijo - to je poročanje medijev o vrhu Nata v Rigi. Ko je vsa Evropa pred dnevi poročala o tem, da se je začel vrh zveze Nato v Rigi, je bila prva novica v slovenskih medijih ta, da se z romsko družino Strojan tisti dan ni zgodilo nič novega. O tem sta na enak način obe televiziji, tudi RTV, za katero se govori, da je trobilo vlade. Če bi vlada res imela vpliv na RTV, si zagotovo ne bi želela, da je vest, da se je predsednik vlade udeležila vrha, šele peta vest v televizijskem dnevniku, je dejal Grims.

"Dejanska težava so pritiski na ljudi, ki ne trobijo v isti rog" Kot eno dejanskih težav v slovenskem novinarstvu je Grims izpostavil predvsem stalne pritiske na ljudi, "ki ne trobijo v en in isti rog". Pri nas je praksa, da se ljudi, ki ne trobijo v isti rog, v medijih hitro diskvalificira, takoj ko se oglasijo, je dejal Grims. Glede na to strah, o katerem se govori, po njegovem ni strah pred vlado, ampak pred tistimi, ki ji stojijo nasproti. Opozoril je tudi, da se v medijih uporabljajo tudi nekatere "nacistične metode".

"V Delu so me obravnavali kot jude v nacističnih knjigah"

Majda Širca (Zares) je ob tem pozvala, naj pove konkreten primer nacistične metode. Grims ji je odgovoril, da se je primer pojavil v sicer satiričnem prispevku v Delu. "Tam je bilo poleg mojega imena zapisano, da se bo ta oseba za svoj obstoj morala še opravičiti. Pri tem gre za veliko podobnost s slike Juda v eni izmed nacističnih knjig. Na njej je narisan prst, ki kaže nanj, zraven pa piše: Ta Jud se bo moral za svoj obstoj še opravičiti."

Prijatelj: Vlada bi bitko dobila, vojno pa izgubila Srečko Prijatelj (SNS) je menil, da vlada ne bi smela iti v spopad z mediji, saj bo bitko sicer dobila, vojno pa izgubila. Vlado je tudi obtožil posegov v medije in cenzure.

Simoniti: Skupaj preglejmo vse domnevne menjave Kulturni minister Vasko Simoniti je poslance opozicije pozval, naj ne uporabljajo splošnih obtožb o cenzuri in pritiskih, ampak naj raje navedejo konkretne primere, o katerih bo mogoče konkretno razpravljati. Predlagal je tudi, da skupaj pregledajo vse domnevne menjave, ki naj bi se zgodile v uredništvih medijev.

Jerajeva: Potrebni bodo bolj konkretni dokazi, kot je Janšev govor v DZ Simonitiju se je pridružila Alenka Jeraj (SDS). Menila je, da bodo predlagatelji za sklic seje morali v dokaz svojih trditev predložiti kakšne bolj konkretne dokaze, kot sta stenogram seje državnega zbora z govorom predsednika vlade ob glasovanju o zaupnici vlade in besedilo peticije, ki jo je podpisalo 571 novinarjev.

"Slovenija je med državami, ki so se odrzale najbolje" Menila je, da če je bil namen predlagateljev resen, da bi morali predložiti predvsem kakšne resne analize. Ob tem je sama navedla nekaj analiz iz tujine, ki po njenem kažejo, da ima Slovenija visoko stopnjo medijske svobode. "Gre za raziskavo Novinarjev brez meja in raziskavo Države v tranziciji, ki jo vsako leto opravlja Freedom House. Raziskava za leto 2007 Slovenijo ocenjuje z oceno od 1,75 do 1,85 pri čemer je najvišja možna ocena ena, najnižja pa sedem. S tem se Slovenija uvršča v skupino držav, ki so se odrezale najbolje," je dejala.

Petek: Pritiski vlade so se začeli leta 2000

Miro Petek (SDS) je menil, da so se pritiski vlade na medije začeli predvsem leta 2000, ko je KAD brez soglasja skupščine prodala svoj delež Dela, Jožef Školč pa mu je na to odgovoril, da to, da je narobe delala leva stran, še ni opravičilo, "da narobe dela desna stran".

Širca: V zgodovino boste šli kot vlada, ki si je želela podrediti medije Majda Širca je menila, da peticije, ki jo je podpisalo 571 novinarjev, ne bi smeli jemati z levo roko. Po njenih besedah je 571 podpisov dovolj relevantna podpora, da ji gre verjeti. Po njeni oceni bo šla ta vlada skupaj z "vrhovi ministrstva za kulturo, Grimsom in Janšo v zgodovino kot vlada, ki si je želela podrediti medijski prostor". Po njenih navedbah je zato prav to, kar z mediji počne ta vlada, primer, ki ga je treba imeti pred očmi, ko se bo v prihodnje poskušalo preprečevati takšne poskuse.

Potrata: novinarji premalo pozornosti posvečajo obveščenosti in kakovosti Majda Potrata (SD) pa je ministru Simonitiju poočitala, da v svojih dozdajšnjih nastopih ni povedal nič o tem, kako preprečili pritiske na novinarje, kako preprečiti pojavljanje otrok v medijih in o tem, kaj narediti, da bi se kakovost nacionalne televizije izboljšala. Menila je namreč, da novinarji nacionalne televizije preveč pazijo na to, da bodo v oddajah zagotovili enakomerno zastopanost koalicije in opozicije, premalo pozornosti pa dajejo obveščenosti in kakovosti.

Zapletlo se je že na začetku Zapletlo se je že takoj na začetku seje, ko je Školč predlagal, da razpravo predložijo ne eno izmed naslednjih sej, nanjo pa povabijo tudi nekatere osebe, ki na sejo niso bile povabljene.

Školč predlagal, da se seje udeležita tudi oba avtorja podpisnika peticije Jožef Školč je v uvodu dejal, da je opazil, da med povabljenimi na sejo ni nekaterih, ki so jih predlagali v zahtevi za sklic seje. Kot je dejal, so predsedniku odbora v zahtevi za sklic predlagali, da na sejo povabi oba avtorja podpisnika peticije, Blaža Zgago in Matej Šurca, predsednika vlade, predstavnika urada predsednika države in predstavnika dveh kateder Fakultete za družbene vede, vendar nihče od omenjenih ni bil povabljen.

Po katerih merilih je Grims vabil na sejo?

Predsednika odbora Grimsa je zato povprašal, po kakšnih merilih je vabil vabljene na sejo in zakaj nanjo ni povabil oseb, ki so jih predlagali. Grimsu je tudi predlagal, da odbor razpravo preloži na eno izmed naslednjih sej, še pred tem pa nanjo povabi vse, ki so jih predlagali v poslanski skupini LDS.

Predsednik odbora mu je odgovoril, da se predlagani red seje nanaša na položaj medijev v Sloveniji in ne na peticijo, zato je na sejo želel povabiti predvsem osebe, ki so najbolj pristojne, da spregovorijo o tem položaju. Na sejo je, kot je dejal, povabil predstavnika obeh novinarskih društev, predstavnika Sindikata novinarjev Slovenije, vlado kot celoto in resornega ministra za kulturo, kar je bila tudi dozdajšnja praksa odbora.

Školča poslanci niso podprli Ker je Školč, ki sta se mu pridružili še poslanki Majda Potrata in Majda Širca, s svojim predlogom vztrajal, ga je Grims dal na glasovanje, vendar ga poslanci niso podprli. Seja se tako nadaljuje z splošno razpravo o položaju medijev v Sloveniji.

Po Grimsovih navedbah so se sicer seje od vabljenih udeležili predsednika obeh novinarskih društev - Gregor Repovž kot predsednik Društva novinarjev Slovenije in Peter Jančič kot predsednik Združenja novinarjev in publicistov -, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič in kulturni minister Vasko Simoniti. Svojo udeležbo sta opravičila Silvester Šurla in Tomaž Ranc.

Ne spreglejte