Od pletene košarice do fiskalnega pravila

Fiskalno pravilo Fiskalno pravilo, ki smo ga pred dvema letoma zapisali v ustavo, določa, da srednjeročno in dolgoročno porabimo največ toliko, kolikor se z javnimi dajatvami nateče v državno blagajno, v primeru izjemnih okoliščin in negativnih gospodarskih gibanj pa dopušča možnost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila, in sicer tako, da se zavaruje socialne transferje, pokojnine in delovanje javnih ustanov.

Zakaj se imenuje fiskalno? Beseda izhaja iz latinskega fiscus, kar izvorno pomeni pletena košara, že v antiki pa je bil to sinonim za cesarjevo osebno blagajno, ki se je polnila predvsem s prispevki iz provinc.

Zakaj ga moramo sprejeti? Maja 2013 smo fiskalno pravilo zapisali v ustavo. Izvedbeni zakon bi morali sprejeti že pred koncem istega leta.

Da bomo srednje- in dolgoročno uravnotežili javne finance, smo obljubili tudi Evropski uniji, s tem pa močno zamujamo. "Evropska komisija je zato tik pred tem, da na Sodišču EU vloži tožbo proti Sloveniji, državo lahko posledično doleti denarna kazen. Ta bi lahko znašala tudi deset milijonov evrov, kar je ob nadaljnji potrebi po konsolidaciji javnih financ zadnje, kar bi si lahko želeli," je dejal minister Dušan Mramor.

Izvedbeni zakon Predlog izvedbenega zakona določa način izvajanja srednjeročne uravnoteženosti, formulo za izračun zgornje meje trošenja države v letih debelih oziroma suhih krav, za načrtovanje predpisuje načelo previdnosti in določa način porabe presežkov proračunov.

Fiskalni svet Za skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili bo skrbel fiskalni svet, ki bo samostojen in neodvisen državni organ. Na podlagi predloga državnega proračuna bo pripravljal oceno upoštevanja fiskalnih pravil in spremljal tekoče izvrševanje državnega proračuna, občinskih proračunov, zdravstvene in pokojninske blagajne.

Na podlagi ocen, ki jih bo pripravljal fiskalni svet, bo lahko državni zbor naložil vladi, da pripravi spremembe zakonodaje ali sprejme primerne ukrepe.

Svet bodo v skladu s predlogom sestavljali trije člani iz vrst strokovnjakov s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije. Na predlog vlade jih bo za dobo pet let imenoval državni zbor. Predsednik bo v svetu zaposlen za najmanj polovičen delovni čas, člana pa za največ polovičen delovni čas.

Iščejo še nekaj glasov opozicije V postopku sprejemanja zakona je bilo največ polemike prav glede formule za izračun omejevanja izdatkov države ter sestave in pristojnosti fiskalnega sveta, a je matični odbor po usklajevanjih junija ob podpori koalicijskih poslancev, NSi in poslanca narodne skupnosti predlog zakona sprejel.

Na plenarnem zasedanju bo potrebna podpora vsaj še dela opozicije, saj morata zanj glasovati dve tretjini poslancev. Prejšnji teden so ga že podprli tudi državni svetniki. Če bo zakon sprejet, bi se fiskalno pravilo lahko upoštevalo že pri pripravi proračuna za leto 2016.