Obramba ni uspela z zahtevo za izločitev senata

Nenad Zečević je senatu očital pristranskost, Horvat Pogorelčeva pa je njegovo zahtevo zavrnila z utemeljitvijo, da gre zgolj za zavlačevanje kazenskega postopka. "Je Poštrak sploh sposoben slediti sojenju?" Zečević je zahteval izločitev senata, ker je ta zavrnil njegov predlog, da se pridobi mnenje sodnega izvedenca o Poštrakovem zdravstvenem stanju. Po Zečevićevih besedah namreč izvid kliničnega psihologa govori o bistvenem poslabšanju stanja, zato se postavlja vprašanje, ali je Poštrak sploh sposoben slediti sojenju. Kot je poudaril Zečević, je senat z zavrnitvijo predloga za pritegnitev sodnega izvedenca "poteptal temeljne človekove pravice in svoboščine" obtoženega. Horvat Pogorelčeva je zahtevo za izločitev senata označila za neutemeljeno, hkrati pa je Zečeviću zaradi "oviranja dela sodišča" naložila denarno kazen v višini 100 evrov.

Predvajanje posnetka zagovora pokojne Bregantove

Poleg procesnih zapletov je dogajanje v razpravni dvorani mariborskega okrožnega sodišča razburkalo tudi predvajanje tonskega posnetka zagovora zdaj že pokojne Miroslave Bregant pred revizijsko komisijo banke. Po prepričanju obrambe izjava Bregantove, ki je bila tedaj vodja lenarške ekspoziture NKBM, v celoti pritrjuje zagovorom obtoženih.

Po besedah Emila Zakonjška, zagovornika prvoobtoženega Boruta Rataja, je iz izjave Bregantove mogoče nedvoumno razbrati, da ta Rataja, ki je tedaj v NKBM vodil sektor za poslovanje z občani, ni obveščala o spornem kreditiranju. Kot je poudaril Zakonjšek, zaradi vsebine tonskega posnetka padejo vsi dokazi tožilstva, na katerih temelji obtožnica.

Zakonjšek je menil, da je na podlagi tega dokaza mogoče kazenski postopek "po vsebinski plati" takoj končati. Ratajev zagovornik je zato senatu predlagal, naj z oprostilno sodbo konča postopek, ali pa naj od tožilstva zahteva, da z novimi dokazi podpre obtožnico. Enak predlog so na senat naslovili tudi zagovorniki ostalih treh obtoženih.

Ena od največjih posojilnih afer doslej v Sloveniji

Po Zakonjškovih besedah ni dvoma, da lahko senat izjavo Bregantove, ki jo je ta podala izven predkazenskega postopka, uporabi kot dokaz. Kot je opozoril Zakonjšek, tonski posnetek potrjuje, da je Bregantova potrošniške in stanovanjske kredite, ki so jih najeli obtoženi Poštrak, Tomislav Ajdič in Mladen Kerin, obravnavala kot gospodarska posojila.

Na predlog Poštrakovega zagovornika je predsednica senata obravnavo v delu, ko je sodišče prisluhnilo tonskemu posnetku, zaprla za javnost. Zečević je predlog utemeljil s tem, da Bregantova na posnetku govori tudi o svojem prijateljevanju s Poštrakom. S predlogom za izločitev javnosti je soglašala tudi tožilka Aleksandra Kolarič.

Sojenje v zadevi Satex, ki velja za eno od največjih posojilnih afer doslej v Sloveniji, se bo nadaljevalo v četrtek. Obramba pričakuje, da se bo senat izrekel o njenih dokaznih predlogih.

Spomnimo:

Obtožnica Rataju, menedžerjema Satexa Poštraku in Kerinu ter nekdanjemu notarju Ajdiču očita, da naj bi si od začetka leta 1995 do jeseni 1996 prek 944 posojil pri NKBM pridobili za okoli 11 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Vsi so bili leta 2005 že pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, a je vrhovno sodišče sodbo novembra 2008 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Po številnih odpadlih obravnavah zaradi različnih opravičil obtoženih naj bi zadeva Satex novembra lani zastarala zaradi določila, da kazenski pregon zastara v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku za izredno pravno sredstvo.

Vendar je okrožno sodišče v Mariboru takrat upoštevalo pobudo tožilstva in namesto sklepa o zastaranju postopka izdalo sklep o prekinitvi in hkrati na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb kazenskega zakonika.