Novembra najvišje število umrlih mesečno v zadnjih 20 letih

V Sloveniji je bil v zadnjih 20 letih mesec, v katerem je umrlo največ prebivalcev, januar 2017, ko je umrlo 2.425 prebivalcev. Takrat je Slovenijo dosegel vrhunec sezonske gripe. 29. januar 2017 je bil vse do epidemije covid-19 tudi edini dan, ko je število umrlih v enem dnevu preseglo sto, umrl je 101 prebivalec, piše STA.

Najbolj tragičen dan v novejši zgodovini Slovenije je bil 1. december 1981, ko je edinkrat do zdaj v enem dnevu umrlo več kot 200 prebivalcev, največ med temi v letalski nesreči na Korziki, ki je zahtevala 180 žrtev.

Tudi mesec z drugim najvišjim številom umrlih je bil januar, in sicer januar 2019, ko je umrlo 2.140 ljudi. Dva tisoč ali več prebivalcev je umrlo samo še v dveh mesecih med letoma 2000 in 2019.

Na drugi strani je mesec, v katerem je v Sloveniji umrlo najmanj prebivalcev, julij 2000, ko je umrlo 1.330 ljudi. Med sedmimi meseci z manj kot 1.400 umrlih je v zadnjem desetletju samo september 2015. Dan z najmanj umrlimi je 16. maj 2002, in sicer s 25 umrlimi, piše STA.

Novice Projekcija: do novega leta bo umrlo še 750 ljudi

Umrljivost večja v zimskih mesecih

Na splošno velja, da je umrljivost največja v zimskih mesecih, med katerimi izrazito izstopa januar, najmanjša pa od maja do septembra. V novem tisočletju je vsak dan umrlo povprečno 53 prebivalcev, vsak dan v januarju povprečno 59, vsak dan od maja do septembra pa povprečno 49.

Splošna stopnja umrljivosti populacije je bila v zadnjih 20 letih relativno stabilna. Do leta 2016 je v povprečju umrlo 9,3 osebe na tisoč prebivalcev, v zadnjih treh letih pa se je stopnja umrljivosti dvignila na 9,9 osebe.

Ker se je povprečna starost umrlih v tem času povečala za šest let, z 72 na 78 let, so se premaknila tudi starostna obdobja, v katerih je umrlo največ prebivalcev. V obdobju 2000-2003 je največ prebivalcev umrlo v starostni skupini 75-79 let (15 odstotkov), v naslednjih desetih letih je največ prebivalcev umrlo v starosti 80-84 let (18 odstotkov), od leta 2014 pa je bilo največ smrti v starostni skupini 85-89 let. Ti umrli so pomenili že skoraj petino vseh umrlih v tem obdobju, piše STA.

Število prebivalcev, starih 85 ali več let, je iz leta v leto nihalo tudi zaradi velikih razlik v številčnosti posameznih generacij, ki so izhajale iz posledic obeh svetovnih vojn. V letih 2003 in 2004 jih je bilo najmanj, manj kot 20 tisoč. V juliju 2020 pa je njihovo število preseglo 55 tisoč. Prav zaradi povečanja števila toliko starih prebivalcev se število umrlih tudi ob enaki stopnji umrljivosti povečuje.

Novice Koliko je trenutno okuženih v vaši občini #seznam

Umrljivost najstarejših se je do drugega vala zmanjševala

V Sloveniji se je umrljivost med najstarejšimi prebivalci vse do izbruha drugega vala epidemije covid-19 stalno zmanjševala. Če bi bila umrljivost prebivalcev, starih 85 ali več let, v letu 2019 enaka kot na začetku novega tisočletja (več kot 180 umrlih na tisoč prebivalcev), bi takrat namesto 7.700 smrti, kolikor jih je bilo, zabeležili 9.600 smrti.

Ob epidemiji so sicer na Sursu začeli objavljati nov kazalnik o presežni umrljivosti, ki meri razlike med umrljivostjo v običajnih razmerah in izrednih razmerah. Mesečna presežna umrljivost v letu 2020 je izražena v odstotkih glede na povprečje v istih mesecev v obdobju 2015-2019.

V oktobru 2020 se je presežna umrljivost prvič izrazito razlikovala od povprečja preteklih petih let. Umrlo je 24 odstotkov več prebivalcev, kot je bilo povprečje smrti v oktobrih med 2015 in 2019. Število smrti v letošnjem oktobru je tako enako kot v prvih dveh mesecih leta 2020 pred izbruhom epidemije covid-19, a je smrtnost v začetku leta višja. Oktobrska umrljivost med najstarejšo populacijo je bila na enaki ravni, kot je bila umrljivost v začetku tisočletja.

Tudi leto 2020 pa potrjuje znano dejstvo, da najmanj pripadnikov najstarejših generacij umre v poletnih mesecih, še piše STA.

Novice V četrtek 1.512 novih okužb, umrlo 41 ljudi #video