Novega množičnega vrednotenja nepremičnin še ne bo

Novela zakona o množičnem vrednotenja nepremičnin rok za sprejetje novih modelov vrednotenja in izvedbo prvega cikla množičnega vrednotenja po novih pravilih zamika z 31. julija 2019 na 31. marec 2020, hkrati se za to obdobje podaljša veljavnost obstoječega sistema.

Povezano s tem je bilo treba spremeniti zakon o evidentiranju nepremičnin, v katerem se rok za začetek uporabe novega sistema vodenja podatkov o dejanski rabi zemljišč v zemljiškem katastru s 1. junija 2019 prestavlja na 31. marec 2020.

Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji je bil s spremembo zakona leta 2017 nadgrajen, da bi se skladno z odločitvijo ustavnega sodišča lahko pripisane vrednosti nepremičnin uporabile tudi za davčne namene.

Doseči želijo čimvečjo splošno družbeno sprejemljivost množičnega vrednotenja

Kot je danes povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb, želijo ob preteklih negativnih izkušnjah tokrat doseči čimvečjo splošno družbeno sprejemljivost množičnega vrednotenja, zato želijo več časa nameniti usklajevanju s strokovno javnostjo in občinami. Vlada ocenjuje, da je osem mesecev "zadosten in primeren rok za izvedbo vse potrebnih aktivnosti", je dodala, dodatni čas pa bodo pristojni resorji izkoristiti tudi za izboljšanje kakovosti podatkov o nepremičninah.

Jeseni bo izvedeno poskusno vrednotenje in modeli bodo javno razgrnjeni. Geodetska uprava bo po proučitvi pripomb in predlogov nato predlagala sprejetje modelov na vladi in do konca marca izvedla množično vrednotenje. Lastniki naj bi obvestila o novih pripisanih vrednostih prejeli v aprilu 2020.

Koalicija je zamik podprla. V SD se strinjajo z vlado, da je podaljšanje obdobja za pripravo novih modelov vrednotenja upravičeno ter da bo mogoča bolj kakovostna javna razgrnitev in poglobljena seznanitev javnosti z novimi modeli.

V SMC pravijo, da kakovostni rezultati množičnega vrednotenja izboljšujejo principe delovanja trga nepremičnin, zato da je smiselno, da se postopku določanja modelov nameni več časa. Hkrati so se zavzeli za to, da se sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča čim prej nadomesti z davkom na nepremičnine, ki bi temeljil na posplošeni vrednosti nepremičnin kot davčni osnovi.

Foto: Getty Images

Tudi v LMŠ so zamik podprli, da se nov cikel vrednotenja nepremičnin izvede čim bolj kakovostno. Vzroki za zamudo naj bi bili v tehničnem delu ter tudi v potrebi po daljšem usklajevanju modelov vrednotenja s strokovno javnostjo.

V DeSUS so bili kritični, da so vlade doslej slabo obvladovale urejanje prostora ter da se obdavčitev nepremičnin - katerih lastništvo je v Sloveniji posebno med drugim zaradi razmerja med vrednostjo nepremičnin in socialnega statusa njihovih lastnikov - pometa pod preprogo. Zamik so podprli, da se lahko zagotovijo boljši podatki, tudi za vlado glede obdavčitve nepremičnin.

V SAB so med drugim izpostavili, da je dobro, da bo na voljo več časa za ustrezen odziv na mnenja javnosti in občin, hkrati je pomembno podaljšati obstoječi sistem, da bodo na voljo podatki o vrednostih, ki jih potrebujejo sistemski in drugi uporabniki. Poudarili so, da je pri sprejemanju nove metodologije ocenjevanja vrednosti nepremičnin potrebna skrb, da se šibkejšim ne bo poslabšal položaj, poleg tega pritrjujejo državnemu svetu, da je treba osnutek zakona o davku na nepremičnine v javno razpravo predložiti že letos.

Opozicija proti

Opozicija je bila proti. V Levici menijo, da bi morala vlada - skladno z določilom koalicijskega sporazuma, da bodo bolj obdavčeni lastniki več in večjih nepremičnin - najprej določiti kriterije, kaj pomeni "več" nepremičnin in katere so "večje" nepremičnine, nato pa vrednotenje izvesti samo za te nepremičnine.

V NSi so prepričani, da gre za odlašanje uvedbe evropsko primerljivega in za zavezance sprejemljivega davka na nepremičnine. Menijo, da zamuda pri vrednotenju dokazuje, da "imamo že vrsto let operativno povsem nesposobne vlade ali pa ne vlada vlada, ampak v tem primeru tisti, ki imajo nepremičnine visokih astronomskih vrednosti".

V SDS so poudarili, da vlada ni predstavila dovolj konkretnih argumentov za spremembo ter da je že osnovni zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin slabo pripravljen. Po njihovem mnenju bo množično vrednotenje le vzvod za novo obdavčitev gospodarstva in državljanov.

V SNS so dejali, da so proti davku na "nepremičnine, ki smo jih zgradili sami", ter da bi morala vlada obdavčiti trgovske površine, ki so v lasti tujih trgovskih verig, in tiste, ki kupujejo kmetijska zemljišča in na njih gradijo trgovske centre. Zamika pri množičnem vrednotenju niso podprli, ker da ne podpirajo "lenobe državnih uslužbencev".