Ponedeljek, 30. 4. 2018, 10.28
6 let, 6 mesecev
Raziskovalna naloga Urbana Lečnika Spaića
Nič več svinjine na Gimnaziji Vič kot "fake news"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,01
7
Urban Lečnik Spaić, dijak 4. letnika Gimnazije Vič, je zaradi eksperimenta v raziskovalni nalogi z naslovom Fake news v informacijskem neredu v javnost lansiral lažno novico, da na gimnaziji zaradi spoštovanja dijakov muslimanske vere s šolskega jedilnika začasno umikajo svinjino, nato pa opazoval njeno širjenje po spletu. Opozarja, da je šlo za eksperiment in nikakršno širjenje nestrpnosti. Kdo je nasedel in zakaj?
18-letni Urban Lečnik Spaić je dijak 4. letnika Gimnazije Vič. V teh dneh se pripravlja na maturo in računa na to, da bo jeseni sedel v klopi pravne fakultete v Ljubljani. V prihodnosti bi se rad posvetil področju varovanja človekovih pravic. Predsednik dijaške skupnosti na viški gimnaziji in prostovoljni gasilec, ki zaradi intervencij občasno izpusti kakšno učno uro, je samozavesten sogovornik, ki se je z raziskovalno nalogo z naslovom Fake news v informacijskem neredu - ta je nastajala pod mentorstvom profesorja Matjaža Poljanška - že uvrstil na državno srečanje mladih raziskovalcev.
V raziskovalni nalogi je obravnaval nastanek, razširjanje, namen in učinek lažnih novic. Ugotovil je, da je na področju medijskega ozaveščanja in izobraževanja mladih potrebno še veliko dela, le tako bodo znali kritično presojati novice in o njih razmišljati, hkrati pa bo treba več podpore namenjati kakovostnim medijem, da bodo s svojim poročanjem lahko skrbeli za transparentno in demokratično družbo.
"Opažam, da večine ljudi sploh ne zanima drug zorni kot novice, ki jo prebirajo, na družbenih omrežjih sledimo samo novicam, ki jih delijo naši prijatelji na Facebooku, ti pa razmišljajo podobno kot mi, zato se ustvarjajo t. i. filtrirni mehurčki, znotraj katerih vsi razmišljamo podobno."
Kaj vas je spodbudilo k raziskovanju fenomena lažnih novic?
K izbiri teme me je spodbudilo več dejavnikov, med drugim tudi učna ura filozofije profesorja Edina Saračeviča. Razlagal nam je o Slovencu, ki je naplahtal državo, češ da je postal svetovni prvak v računalništvu. Na ta račun je pridobil cel kup denarja in sponzorjev.
S profesorjem Poljanškom sva temo določila že oktobra lani, zdi pa se mi, da je vedno bolj aktualna.
Nalogo sem izdelal v sklopu maturitetnega predmeta sociologije, kjer je obvezna priprava seminarske naloge. Glede na to, da sem že v osnovni šoli rad raziskoval, takrat sem se lotil problematike plastičnih vrečk, sem se odločil, da pripravim raziskovalno nalogo.
Kaj je pokazala vaša raziskava, zakaj tako hitro pademo na "fake news"?
Prvi razlog je v tem, da smo nekako leni in površni in da se nam vedno tako mudi. To pripelje do tega, da novice na spletu prebiramo zelo na hitro, bežno, pravzaprav jih samo preletimo … Ker jih ne beremo pozorno in zbrano, nas hitro zavedejo.
Opažam tudi, da večine ljudi sploh ne zanima drug zorni kot novice, ki jo prebirajo. Na družbenih omrežjih sledimo samo novicam, ki jih delijo naši prijatelji na Facebooku, ti pa razmišljajo podobno kot mi, zato se ustvarjajo t. i. filtrirni mehurčki, znotraj katerih vsi razmišljamo podobno.
Tretji dejavnik, ki spodbuja hitro kroženje lažnih novic, je digitalizacija. Karkoli delimo, se zelo hitro razširi po spletu. Po eni strani nam to olajša zadeve, po drugi pa oteži. Običajno niti ne vemo, kdo je avtor, kdo je plačal za to, da se bo informacija širila, in podobno …
"Pomemben dejavnik, ki spodbuja hitro kroženje lažnih novic, je digitalizacija. Karkoli delimo, se zelo hitro razširi po spletu. Po eni strani nam to olajša zadeve, po drugi pa oteži. Običajno niti ne vemo, kdo je avtor, kdo je plačal za to, da se bo informacija širila, in podobno …"
Urban Lečnik Spaić je v raziskovalni nalogi Fake news v informacijskem neredu podrobneje raziskal šest glavnih problemov:
· opredelitev pojma "fake news", kar je problematično zaradi neenotnega pojmovanja in definicije,
· proces digitalizacije, ki je pospešil distribucijo novic,
· svobodo govoro v demokratični družbi,
· algoritme družbenih omrežij, ki v ospredje postavljajo novice, všečne občinstvu,
· filtrirne mehurčke, zaradi katerih opažamo krčenje pestrosti družbe, in
· značilnosti kognitivnih procesov, ki vplivajo na naše sprejemanje novic.
Na kaj moramo biti pozorni pri prebiranju novic? Kaj nas najpogosteje zavede?
Pozorni moramo biti na navedbo avtorstva, na vir, na datum objave … Pomembno je, da preberemo celo novico, da preverimo, ali gre morda za šalo, za dobro "foro" - to običajno velja, kadar je novica dokaj neobičajna -, da ozavestimo predsodke in da se pozanimamo pri strokovnjakih.
Kaj se vam zdi najbolj skrb vzbujajoče?
Sporno je že to, da nimamo enotne definicije, kaj je "fake news". Posebna skupina na evropski ravni, ki se s tem ukvarja, še vedno ni določila definicije. Sporno je tudi to, da nekdo, na primer ameriški predsednik Donald Trump, izjavlja, da so vse novice, ki so uperjene proti njemu, lažne. To seveda ni res in ni dobro za svobodo govora.
Kako ste se lotili lansiranja novice, da na Gimnaziji Vič v znak spoštovanja veroizpovedi določenega dela dijakov na jedilniku ne bo več svinjine?
Članek o tem, da so na Gimnaziji Vič poskusno ukinili svinjino v vseh obrokih, ob petkih pa meso v celoti, s čimer naj bi spoštovali dijake muslimanske oz. krščanske vere, smo objavili teden dni pred informativnimi dnevi.
Objavili smo dve lažni novici, eno na ponarejeni strani Gimnazije Vič in eno na ponarejeni strani Mladine. Strani sta bili na videz enaki originalu, le URL sta imeli drugačen. Ko si kliknil na stran "Mladine", so bile tam tudi povezave, ki so vodile na navidezni vir novice, torej na navidezno stran gimnazije.
Članek o tem, da so na Gimnaziji Vič poskusno ukinili svinjino v vseh obrokih, ob petkih pa meso v celoti, s čimer naj bi spoštovali dijake muslimanske oz. krščanske vere, je Urban objavil 2. februarja, teden dni pred informativnimi dnevi.
S tem, ko smo ustvarili dve spletni strani, smo naredili še korak dlje od Mihe Artnaka, umetnika, ki je pred časom ustvaril lažno stran Guardiana, na kateri je bil objavljen članek o njegovem umetniškem delu, za katero naj bi dobil dobro plačilo. S tem je zavedel kar nekaj medijev.
Kakšen je bil odziv šole? Menda je v stik z vami stopila ravnateljica šole. Kako je vedela, na koga se obrniti?
Da, šola se je zelo hitro odzvala. Nekaj minut pred polnočjo istega dne mi je kot predsedniku dijaške skupnosti na šoli pisala ravnateljica. Zanimalo jo je, ali kaj vem o tem, kaj se dogaja. Zjutraj sem ji pojasnil, da je to naše delo, da je šlo za eksperiment in da ni šlo za namerno škodovanje šoli.
Ker smo eksperiment predčasno prekinili, nismo izkoristili vseh virov, ki bi nam pomagali pri deljenju spletnih strani. Članka nismo delili na straneh medijskih hiš na Facebooku, nismo ga pošiljali uredništvom medijskih hiš, nismo ga objavili v uradni skupini viških dijakov. Če bi eksperiment trajal dlje časa in če bi izrabili več sredstev za deljenje informacij, bi dosegli še več ljudi. Kljub temu ga je v 24 urah videlo sto različnih ljudi.
Objavil je dve lažni novici, eno na ponarejeni strani Gimnazije Vič in eno na ponarejeni strani Mladine. Strani sta bili na videz enaki originalu, le URL sta imeli drugačen. Ko si kliknil na stran "Mladine", so bile tam tudi povezave, ki so vodile na navidezni vir novice, torej na navidezno stran gimnazije.
Zakaj ste izbrali ravno to temo, poskusno ukinitev svinjine na šolskem jedilniku?
Ker sva z mentorjem vedela, da bo tema pritegnila pozornost. Zakaj? Ker se navezuje na prehrano, na fobijo pred muslimani, igrali smo na predsodke. Članek s podobno tematiko sem opazil že decembra lani.
Vas je skrbelo, kaj se bo zgodilo z novico?
Malo res, nihče ni vedel, kaj se lahko zgodi. Sicer je bilo lansiranje novice na splet dokaj nadzorovano, pa vendar. Članek sem objavil 2. 2. 2018 ob 15. uri, delil pa sem ga v popoldanskem času. Poslal sem ga trem FB-prijateljem, potem pa je zaokrožil. V 24 urah ga je videlo sto različnih ljudi.
Upal sem, da bo objavljen vsaj ves konec tedna, nisem pa želel, da bi ga napačno povzel kateri od medijev in da bi si eksperiment kdo drugače interpretiral.
Kaj ste ugotovili?
Ugotovili smo, da je Facebook več kot primerno orodje za distribucijo kakršnihkoli novic. Z deljenjem nimaš posebnih težav, sploh če imaš veliko prijateljev, ki novico širijo dalje. Zanimivo je, da se je le polovica ljudi, ki je obiskala (lažno) stran Mladine, odločila obiskati še (lažno) stran Gimnazije Vič in s tem preveriti, od kod je prišla informacija iz članka.
Kaj vas je pri tem presenetilo?
Morda to, da se ni nihče obregnil ob to, da ob petkih ne bo mesa. Najverjetneje zato, ker smo z zavajajočim naslovom in poudarjeno vsebino o svinjini ljudi preusmerili le v ukinitev svinjine.
Sklepne ugotovitve raziskovalne naloge:
· Pri opredelitvi pojma zaradi neenotnega pojmovanja in definicije v isti koš mečemo vse novice, hkrati pa imamo težave pri njihovem obravnavanju, saj ne vemo točno, kaj je/so "fake news".
· S procesom digitalizacije sta se produkcija in distribucija lažnih novic pospešili in tako so postale svetovni problem.
· S "fake news" je načet eden izmed temeljev demokracije – svoboda govora; zaradi neenotnega pojma politiki za lažne novice označujejo tudi do njih kritične novice in s tem povzročajo cenzuro kritičnega mišljenja.
· Z algoritmi družbenih omrežij so v ospredje dogajanja postavljene novice, ki so všečne bralcem in niso nujno tudi kakovostne in resnične. Ker je v ospredju kapital, je pomembno, da so objave čim večkrat všečkane in klikane.
· Z uporabo družbenih omrežij so se začeli oblikovati filtrirni mehurčki. Ljudje so aktivni in udeleženi v virtualnih skupinah ljudi s podobnimi lastnostmi, tako da vidijo novice, ki so všečne njihovi skupini, in ne dobijo dodatnih, nasprotnih mnenj, kar jih ne vodi v pozitivni dvom.
· Zaradi značilnosti kognitivnih procesov smo ljudje ranljivi za sprejemanje lažnih novic, saj predstavljajo oviro med zaznavo resničnega in lažnega.
7