Nič mesa, sladkarij, alkohola … Kje so meje zdravega postenja?

Postni čas se v Katoliški cerkvi začne in konča s strogim postom na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dan se smejo verniki le enkrat do sitega najesti, prav tako naj bi se na ta strogi post in vse petke v času posta odpovedali mesu in mesnim izdelkom.

Kako zdrav je post Mnogi verniki ta čas izkoristijo tudi za čiščenje telesa s pomočjo odpovedovanja določeni vrsti hrane, posebej priljubljeno je odpovedovanje mesu ali sladkim pregreham.

Sam po sebi post sicer ni nikakršno zdravilo, da bi se telo zaradi črtanja sladkarij pozdravilo, pravi nutricistka in svetovalka za zdravo prehrano Mojca Cepuš. Je pa prednost posta v tem, da ustvari okolje, v katerem se telo lažje regenerira. "S tem, ko ne prebavljamo hrane, nam ostaja veliko energije, ki jo lahko porabljamo, da telo spravimo v red."

Ker je post povsem naravna metoda (ko smo bolni, se telo samo posti), negativnih posledic ni. Določeni vrsti hrane se lahko vedno odpovemo, to je povsem naravno. In če se zaradi tega slabo počutimo, lahko post vedno prekinemo, pravi Cepuševa.

Čemu se je dobro in čemu ni dobro odpovedati Dobro se je odpovedati vsem rafiniranim izdelkom: - vsem izdelkom iz bele rafinirane moke, - vsem izdelkom iz belega rafiniranega sladkorja, - rafinirani soli, - predelanim mesnim izdelkom, - homogeniziranemu mleku, - hidrogenizirani maščobi.

Prepovedi oziroma omejitev odpovedi medtem ni, lahko se odpovemo vsemu in 40 dni uživamo le vodo, a nutricistka za revitalizacijo in izboljšanje imunskega sistema bolj zagovarja postenje ob sadnih in zelenjavnih sokovih, saj je metoda enako učinkovita, a za telo precej manj naporna kot postenje ob vodi.

Ob milejši obliki posta oziroma če se lotimo bolj zdravega načina prehranjevanja, so dovoljena živila: - sadje, - zelenjava, - žita, - kakovostno meso, - polnomastni mlečni izdelki.

Brez priprave ne bo šlo Učinkovitega postenja se skoraj ni mogoče lotiti brez priprave. Če se odločimo za post ob sadju in zelenjavi, nutricistka priporoča nekajdnevno, približno petdnevno postopno odpovedovanje hrani – črtati začnemo meso, nadaljujemo z izdelki živalskega izvora in nato mlečnimi izdelki.

Določeni vrsti hrane, kot so sladkarije, ali tudi alkoholu se medtem lahko odpovemo kadarkoli. A za uspeh bo potrebna vsaj psihična priprava – potrebna je odločitev in trdna volja, da te potreba po pregrehi ne bo premagala.

Ob taki pripravi lakote načeloma ni, pravi Cepuševa. Če se ta vseeno pojavi, "pomaga že to, da greš na sprehod, narediš nekaj trebušnjakov, popiješ malo vode ali soka ali poješ žličko ječmenove trave".

Najučinkovitejši so posti, povezani z vero Najboljša psihološka priprava so po mnenju nutricistke ravno posti, povezani z vero. Pa ne zaradi vere same, temveč zaradi kolektivizma. "Kadar se veliko ljudi odloči za neko stvar, je sinergija boljša. Ta energija množice nas potegne, da vztrajamo."

Pozitivni vidik verskega posta je tudi časovna omejitev, ker odločitev ni "za vedno", temveč ima nek konec in z njim cilj.

Tak primer je akcija 40 dni brez alkohola, ki se ji vsako leto pridruži veliko ljudi. S preventivno akcijo Slovenska karitas, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Zavod Med.Over.Net že deseto leto zapored želijo opozoriti, da prekomerno uživanje alkohola prizadene dostojanstvo številnih ljudi, še zlasti otrok.

In ko je posta konec? V času posta se metabolizem precej upočasni, pri postu ob sadju in zelenjavi tudi za polovico. Če ne želimo imeti težav, moramo telo oziroma metabolizem v pogon spraviti postopoma.

Za veliko noč tako ne bi smeli takoj poseči po sladkarijah in mesu, temveč zgolj po večjih količinah nizkokalorične hrane – veliko zelenjave in sadja, lahko tudi kuhana žita in kakšen košček mesa, svetuje nutricistka.