Torek, 17. 11. 2020, 10.14
4 leta
Potrdili 1.388 novih okužb, umrlo še 45 bolnikov z boleznijo covid-19 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
72
"Žal je v starostni skupini starejših od 85 let največ smrtnih primerov, več kot polovica vseh. Če k temu prištejemo še število smrti v starostni skupini od 75 do 84 let, pa pridemo kar do 84 odstotkov vseh smrti zaradi koronavirusa v Sloveniji," je na novinarski konferenci pojasnil vladni govorec Jelko Kacin.
"Okužbe se hitreje širijo v domovih za starejše. Število okužb med stanovalci domov se je v zadnjem dnevu povečalo za 145. Aktivno okuženih je trenutno kar 1.962 stanovalcev. Med zaposlenimi jih je aktivno okuženih že 797, včeraj pa se je na novo okužilo še 53 zaposlenih," je povedal Kacin.
Po njegovih besedah imajo največji porast okužb pri stanovalcih v domu starejših občanov Vič – Rudnik, enota Bokalce, in sicer 24, ter v domu Viharnik Kranjska Gora, kjer je na novo okuženih 22 stanovalcev.
"Ne strašimo, a tudi ne olepšujmo razmer"
"Z otroki in mladostniki se pogovarjajmo. Vprašajmo jih, kako se počutijo, o čem razmišljajo, kaj jih skrbi, odgovarjajmo na njihova vprašanja ali skupaj poiščimo odgovore – seveda na način, primeren njihovi starosti in razumevanju," pa je poudarila Mojca Juriševič s pedagoške fakultete v Ljubljani.
"Koronavirusa ne postavljajmo v središče vsakdana, a se tudi ne sprenevedajmo, da je virus nepomemben. Ne strašimo, da bomo zaradi njega umrli. Ne olepšujmo razmer. Ne stresajmo svoje jeze in nezadovoljstva nad omejevalnimi ukrepi na otroke ali pred njimi," je še dejala.
Gantar: Ni nujno, da bodo vsi ukrepi trajali še 30 dni
Kljub temu, da je vlada podaljšala razglasitev epidemije za 30 dni, to po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja ne pomeni, da bodo na to vezani vsi ukrepi. Tudi epidemijo lahko prekličejo kadarkoli. Gantar računa, da bodo v 14 dneh razmere še izboljšali in tako ustvarili pogoje za zelo previdno in postopno sproščanje določenih dejavnosti.
"Običajno je epidemija podaljšana za en mesec, a jo lahko prekličemo od danes na jutri," je v današnji izjavi novinarjem spomnil Gantar. Po njegovih besedah ni namen podaljšanja razglasitve epidemije to, da bi s tem ustvarili podlago za daljšo veljavnost ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Zavedajo pa se, da bo veliko ukrepov še vedno potrebnih tudi ob začetku sproščanja nekaterih dejavnosti, je dodal.
Gantar je komentiral tudi epidemiološke razmere. Trenutno se po njegovih navedbah zagotavlja nujno potrebno oskrbo in so hospitalizirani vsi, ki hospitalizacijo potrebujejo. Dnevno število sprejemov bolnikov s covidom-19 v bolnišnice je še vedno nekoliko večje kot število odpustov, se pa že nekaj dni številke gibljejo okoli 1200, vključno z intenzivno terapijo, je povedal minister.
To po njegovih ocenah pomeni, da se poznajo ukrepi, ki so jih sprejeli 26. oktobra. A ne v zadostni meri, da bi to krivuljo prevesilo in bi imeli več odpustov kot sprejemov, je poudaril Gantar, ki pa verjame, da bodo z zadnjimi ukrepi to dosegli in se bodo razmere izboljšale v večji meri. To je potrebno za postopno in varno sproščanje ukrepov, je poudaril.
Delež pozitivnih testov znašal 26,06 odstotka
V Sloveniji so v ponedeljek ob 5.326 opravljenih testih potrdili 1.388 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je znašal 26,06 odstotka, kar je manj kot v nedeljo, ko je bilo pozitivnih 27,96 odstotka vseh opravljenih testov. Včeraj je za boleznijo covid-19 umrlo 45 bolnikov, skupaj pa že 876. V bolnišnicah se po okužbi zdravi 1.275 ljudi, od tega 208 na intenzivni negi. Iz bolnišnic so včeraj odpustili 92 ljudi, je prek Twitterja sporočila vlada.
V državi je po podatkih sledilnika za covid-19 trenutno 19.537 aktivno okuženih. Štirinajstdnevna pojavnost okužb na sto tisoč prebivalcev znaša 932. Do zdaj so pri nas skupaj potrdili 56.932 okužb in opravili 447.973 testov na novi koronavirus. V ponedeljek so ob 5.326 testih potrdili 1.388 novih okužb. Delež pozitivnih testov je znašal 26,06 odstotka in je bil nekoliko nižji kot v nedeljo, ko je bilo pozitivnih 27,96 odstotka opravljenih testov.
Za boleznijo covid-19 je v ponedeljek umrlo 45 bolnikov, kar je največ v enem dnevu do zdaj. Pred tem smo pri nas zabeležili največ 41 smrtnih žrtev novega koronavirusa v enem dnevu. Od začetka epidemije je v Sloveniji za boleznijo covid-19 umrlo že 876 ljudi. V bolnišnicah se po okužbi trenutno zdravi 1.275 ljudi, od tega 208 na intenzivni negi. S pomočjo medicinskih ventilatorjev diha 159 bolnikov. Iz bolnišnic so včeraj odpustili 92 ljudi, je prek Twitterja sporočila vlada.
Kacin: Razlika med sprejetimi in odpuščenimi bolniki se mora zmanjšati
Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je spomnil, da je vlada zaradi počasnejšega umirjanja epidemioloških razmer včeraj sprejela odločitev o podaljšanju epidemije za 30 dni. Odlok vlade bo začel veljati v sredo. Razmere v bolnišnicah po njegovih besedah ostajajo resne. Kacin je povedal, da bi si želeli, da bi se razlika med sprejetimi in odpuščenimi bolniki precej zmanjšala in da bi bilo več odpuščenih kot pa na novo sprejetih bolnikov.
Namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je pojasnila, da epidemiološke razmere po svetu in v Sloveniji še vedno prikazujejo porast števila okužb z novim koronavirusom. Ko gre za Evropo, so nekatere države po njenih besedah že prišle v fazo upadanja novih okužb, na primer Francija, Češka, Španija in Nizozemska, druge države, na primer Avstrija, Velika Britanija in Švedska, pa beležijo velik porast. "V Sloveniji beležimo 3,9-odstotni porast," je pojasnila Čakš Jagrova.
"Zdaj opazujemo velik porast okužb med starostniki, kar je posledica vdora virusa v domove za starejše," je pojasnila epidemiologinja Nuška Čakš Jager z NIJZ.
Zadnje primerjave so pokazale, da je Slovenija še vedno na vrhu lestvice evropskih držav po številu novih okužb in smrti zaradi bolezni covid-19. "Na Češkem, v Avstriji, Luksemburgu in Liechtensteinu so imeli včeraj večjo 14-dnevno kumulativno incidenco okužb na sto tisoč prebivalcev, kot je bila v Sloveniji. Kar zadeva 14-dnevno kumulativno incidenco smrti na sto tisoč prebivalcev, so imeli višjo incidenco od Slovenije včeraj na Češkem, Madžarskem in v Belgiji," je povedala Čakš Jagrova.
Čakš Jagrova: Velik porast okužb med starostniki
O epidemioloških razmerah v Sloveniji je epidemiologinja pojasnila, da trend kaže, da se odstotek pozitivnih opravljenih testov v zadnjih dneh giblje pri številki 26. Po njenih besedah so razmere še vedno najslabše v Pomurju in na Gorenjskem, medtem ko v preostalih regijah beležijo manjše upade oziroma poraste primerov okužb. Ko gre za različne starostne skupine obolelih, je Čakš Jagrova poudarila, da zaradi vdora virusa v domove za starejše opazujemo velik porast okužb med starostniki.
Epidemiologinja Nuška Čakš Jager: Opazujemo velik porast okužb med starejšimi. Video: Planet.
"Kumulativno število potrjenih primerov v domovih starejših občanov izrazito raste. Med 20. julijem in 4. oktobrom smo imeli 242 potrjenih okužb med oskrbovanci in zaposlenimi v domovih za starejše, 15. novembra pa smo imeli kumulativno številko 4.802," je pojasnila Čakš Jagrova. Ljudi s pozitivnim testom je ob tem pozvala, naj ne čakajo na klice preobremenjenih epidemiologov, vsem državljanom, še posebej starejšim, pa je svetovala, naj ostanejo doma.
Kemik Borut Štrukelj: Tudi ko bomo imeli cepivo, bo potrebno upoštevanje ukrepov. Video: Planet.
Kemik Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo pa je glede razvoja cepiv proti novemu koronavirusu dejal, da imamo na svetu trenutno 54 cepiv, ki so v različnih kliničnih fazah raziskav. "Imamo 12 cepiv, ki so v tretji fazi raziskav, vendar nobeno od njih še ni bilo odobreno pri regulatornih organih v EU in ZDA. Imamo pa šest začasno odobrenih cepiv, ki so jih odobrile nacionalne agencije, od tega dve cepivi v Rusiji in štiri na Kitajskem," je pojasnil Štrukelj.
Štrukelj: Tudi ko bomo imeli cepivo, bo potrebno upoštevanje ukrepov
Podatki o učinkovitosti in varnosti omenjenih cepiv iz Rusije in Kitajske po njegovih besedah še niso na voljo, saj so znanstveniki pri njihovem razvoju preskočili tretjo, množično fazo testiranj. Štrukelj je med drugim povedal, da poznamo štiri različne tipe cepiv, od tega sta dva tradicionalna, torej da vbrizgamo oslabljen virus v telo ali da s tehnologijo DNA pripravimo samo virusni delec, preostala tipa cepiv pa razvijajo z novimi tehnologijami.
"To so genska cepiva, to pomeni, da uporabimo informacijo oziroma dednino virusa, na osnovi katere farmacevtske družbe lahko naredijo genski zapis, torej tisti protein, s katerim se virus pripne na človeško celico. Cepivo lahko pripravimo v obliki DNK- ali RNK- molekule," je pojasnil Štrukelj. DNK-cepiva so po njegovih besedah drugačna, način vbrizgavanja je nov, zato ga je treba natančno proučiti.
Tudi ko bomo imeli cepivo, bo še naprej potrebno upoštevanje ukrepov, je poudaril kemik Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo.
"Gre za novo tehnologijo, ki omogoča hitrejši razvoj cepiva brez stika z virusom. Z novimi tehnologijami lahko hitro spremenimo sestavo cepiva. V primeru novega koronavirusa in njegovih mutacij je to ključno. Logistični sistem je treba vzpostaviti tako za DNK-cepiva kot tudi za RNK-cepiva. Tudi ko bomo imeli cepivo, bo še naprej ključno upoštevanje ukrepov," je dodal Štrukelj. Na vprašanje, ali se mu zdi realno, da bi lahko v Sloveniji prve skupine ljudi proti covid-19 cepili že konec decembra, je odgovoril, da bo vesel, če se bo to res zgodilo, sicer pa pričakuje, da bo to mogoče v prvih treh mesecih prihodnjega leta.
O stranskih učinkih cepiv proti bolezni covid-19 pa je dejal, da nova cepiva na osnovi DNK- in RNK-molekul izkazujejo bistveno manj neželenih učinkov. "To so zelo majhna bolečina na mestu vnosa, mogoče glavobol ali povišana temperatura, ne več kot 37,7 stopinje, kar je bilo do zdaj testirano na več kot 40 tisoč posameznih prostovoljcih," je pojasnil Štrukelj in dodal, da se bo proti novemu koronavirusu cepil takoj, ko bo razglašeno prvo varno in učinkovito cepivo.
72