Nagrada čuvaj za življenjski prispevek v roke novinarja Zorana Senkovića

Porota za izbor nagrad je v obrazložitvi nagrade za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu Zoranu Senkoviću zapisala, da si je v štirih desetletjih prislužil renome enega najboljših zunanjepolitičnih komentatorjev v Sloveniji. "Še posebej pronicljivo je znal spremljati prislovično zapletene razmere na Balkanskem polotoku. Iz nauka, da bralci in novinarstvo v črno-belih časih potrebujejo kanček s hudomušnostjo obarvanega pogleda na velika dogajanja, se je porodila ideja o glosah, naslovljenih Ustavite zemljo, rad bi izstopil. Njegova tedenska rubrika je zaživela konec leta 1992, se z zunanjepolitičnih strani vse bolj izpiljena in brana selila v Dnevnikovo sobotno prilogo in tam postala ena od zaščitnih znamk naslednjih več kot dvajset let. Kljub upokojitvi bralce še vedno navdušuje v Zadnji piki Dnevnikovega Objektiva. Tako ohranja žlahtno, a izginjajočo tradicijo satire v slovenskem žurnalizmu. S sinergijo jezika, sloga, razgledanosti po domačem in mednarodnem dogajanju in neprekosljivega smisla za humor predstavlja enega od njenih vrhov," so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Senković se je v govoru spomnil nekaterih prelomnih terenskih nalog, poročanja o razpadu Jugoslavije. "Svet je srhljiv poligon norih politikov, zato ne smemo nanj pozabiti gledati tudi skozi prizmo satire in humorja," je poudaril in se med drugim zahvalil bralcem, ki so vsa ta leta brali njegove glose. Izpostavil je tudi pomen novinarstva in bralne kulture, kritičen pa je bil do lastnikov medijev, ki nanje gledajo le skozi denar.

Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v letošnjem letu so prejeli Jelena Aščić (TV Slovenija), Večerovo uredništvo dopisništev, Aljaž Vrabec (Delo), ter Ranka Ivelja, Tamara Krivec, Primož Knez, Tina Jereb, Mojca Furlan – Rus in Peter Lovšin (Dnevnik).

Nagradi za izjemne dosežke v novinarski fotografiji sta prejela: za posamično fotografijo fotoreporter Dela Blaž Samec, za reportažo pa Voranc Vogel (Delo).

Debitantske nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, so prejeli Žana Vertačnik (POP TV), Miha Dajčman (Večer) in Eva Lipovšek (Radio Slovenija).

Pohvale porote za izstopajoči novinarski dosežek v letu 2023 je prejela oddaja NEnasilje! (POP TV), Ciril Horjak (Večer) in Maša Tomažin Hladen (Kolektiv RTV SMO). Pohvale porote za izstopajoči novinarski dosežek s področja novinarske fotografije pa sta prejela fotoreporterja Igor Napast (Večer) in Luka Cjuha (Dnevnik).

Umetna inteligenca v novinarstvu ne pomeni, da ta ustvarja avtorske vsebine

Umetna inteligenca za novinarje ob odgovorni uporabi nudi pomoč pri delovnih procesih, prinaša pa tudi številne pasti, so se na zadnjem dnevu novinarskega festivala strinjali strokovnjaki s področja medijev. Umetna inteligenca v novinarstvu pa nikakor ne pomeni, da ta ustvarja medijske vsebine.

Umetna inteligenca bo medijski svet razdelila na tiste medije, ki bodo še naprej vlagali v kakovostne vsebine in druge, ki bodo padli v skušnjavo in manj kvalitetne vsebine ustvarili z umetno inteligenco, je prepričan vodja digitalnega razvoja pri časniku Delo Robert Schmitzer. "Dobri mediji, ki imajo ambicijo biti čuvaji oziroma varuhi demokracije bodo še naprej gradili na novinarjih z imeni in priimki, ki bodo ustvarjali preverjene zgodbe," je dejal.

Na Delu umetno inteligenco ne vidijo kot nadomestek ali naslednik novinarjev, ampak kot pomoč pri delovnih procesih. S tehnologijo si pomagajo pri lektoriranju besedil, opremljanje tekstov z meta podatki kot so ključne besede in pri sestavljanju križank. Umetna inteligenca novinarjev ne bo nadomestila, s pametno uporabo pa jim lahko pomaga, je prepričan Schmitzer.

Umetno inteligenco uporabljajo tudi na avstrijski tiskovni agenciji APA. Kot je dejala namestnica odgovorne urednice Katharina Schell, to uporabljajo predvsem na področju pomoči pri rutinskih opravilih, zlasti v smislu spreminjanja avtorsko ustvarjene vsebine. V predavanju je tako poudarila, da prisotnost umetne inteligence v novinarstvu nikakor ne pomeni, da umetna inteligenca ustvarja "avtorske" medijske vsebine.

Pasti umetne inteligence so tako veliko manj vidne, kot si ljudje predstavljajo, je poudarila svetovalka Informacijskemu pooblaščencu in raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo Pika Šarf. Čeprav umetna inteligenca ni povsem neregulirano področje, so po njenem mnenju potrebne dodatne regulacije. Evropski akt o umetni inteligenci, ki je po besedah Šarf trenutno v zadnji fazi pogajanj, bo na tem področju zapolnil pomembno pravno praznino. Na področju regulacije pa bi morali biti po besedah Schell najbolj previdna združenja novinarskih organizacij in ostali samoupravni organi v poklicu.

Pri uporabi umetne inteligence v novinarstvu pa vloge ne igrajo zgolj ustvarjalci vsebin, temveč tudi lastniki medijev, ki se bodo včasih zaradi finančnih koristi pripravljeni odpovedati kvalitetnim medijskim vsebinam, je izpostavil medijski strokovnjak Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede. Pri tem je dodal, da so besedila, ki jih ustvari umetna inteligenca, še zelo pomanjkljiva in novinarjev "na srečo" ne bodo nadomestila.

Trenutni modeli umetne inteligence pa so zelo dobri na področju personalizacije medijskih vsebin, vendar previdnost tudi tukaj ni odveč, dodaja Schmitzer. Obstaja namreč nevarnost, da se uporabnik zapre v informacijski mehurček, saj bo zaradi učinkovitih algoritmov vedno soočen z istim tipom vsebin. To je nevarno za posameznikov osebnosti razvoj, informiranost in navsezadnje za zagotavljanje demokracije v družbi, je poudaril.

Pomanjkljivost personalizacije pa je tudi v tem, da ljudje kot uporabniki ne marajo samo preračunljivih, vnaprej določenih vsebin, je poudaril Milosavljević. To dokazujejo serije, filmi, knjige in glasba, ki so v nasprotju z vsemi pričakovanji dosegli izjemne uspehe. "Če bi zaupali algoritmom, ne bi imeli nekaterih najbolje prodajanih knjig in plošč, saj so vsi podatki na trgu kazali, da je z žanrom prenasičen," je prepričan.