SiolNET. Novice Slovenija
8,84

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nadzor na meji z Italijo: ali schengen razpada? #video

8,84

termometer

Če so mešane patrulje na slovensko-italijanski meji samo prvi korak k vzpostavitvi nadzora na mejah, je to treba najprej prijaviti Evropski komisiji, opozarja Janja Hojnik, specialistka za evropsko pravo z mariborske pravne fakultete.

Slovenija je leta 2007 vstopila v schengensko območje, vendar po dobrem desetletju moramo ob potovanju k dvema od štirih sosed pokazati osebne dokumente, na meji z Italijo pa od 1. julija deluje mešana policijska patrulja.

Odločitev za italijansko-slovensko patruljo tiči v želji po zajezitvi nedovoljenih prečkanj meje, kar je po mnenju mnogih nezaupnica Sloveniji glede obvladovanja razmer na južni meji.

Kot je dejal Matteo Salvini, italijanski notranji minister, bodo, če patrulje ne bodo zadostovale, postavili zaščitne ovire, saj "meje obstajajo zato, ker imajo smisel".

Po mnenju policije bo delo mešanih patrulj zmanjševalo privlačnost nezakonitih poti, posledično pa tudi obseg migracij v regiji.

Italijanski politiki ne izključujejo, da bo znova potreben nadzor meje

Predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga ne izključuje, da bo med Slovenijo in Italijo znova nadzor na meji. Predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga ne izključuje, da bo med Slovenijo in Italijo znova nadzor na meji. Foto: STA Mešana patrulja za zdaj ni sistematičen nadzor meje, kot ga poznamo na avstrijski ali hrvaški meji, vendar po besedah Massimiliana Fedriga, predsednika Furlanije - Julijske krajine (FJK) in člana Salvinijeve Lige, bi lahko v prihodnosti prišlo do ponovne uvedbe nadzora. To bi pomenilo, da bi morali ob vstopu v Italijo znova pokazati dokumente.

"Zgolj zato, ker Slovenija s tem nadzorom soglaša oziroma pri njem sodeluje, takšen nadzor še ni zunaj dometa prava EU, saj morajo biti vsi bilateralni dogovori držav članic Unije v skladu s pravom EU, če gre za področje, ki je urejeno s pravom EU. Svobodno gibanje oseb čez mejo je takšno področje," odločitev slovenskih in italijanskih politikov komentira Janja Hojnik, specialistka za evropsko pravo z mariborske pravne fakultete.

Države lahko sicer zaprosijo za začasni odstop od pravil schengna, vendar morajo prepričati Evropsko komisijo, da obstaja potreba po začasni ponovni sistematični kontroli gibanja oseb na meji. To je na primer leta 2008 storila Avstrija, ko je organizirala evropsko nogometno prvenstvo.

Nova Gorica, protest Novice Salviniju sporočili: Nikoli več meje med Goricama #foto #video

"Če bo šlo za skupni nadzor, je to treba priglasiti Evropski komisiji."

Hojnikova dodaja, da bi Italija, v primeru da bo vzpostavila nadzor na meji s Slovenijo, to morala prijaviti Evropski komisiji.

"Če je namen tega skupnega nadzora tak, da bodo sistematično omejevali gibanje ljudi na tej meji, je v skladu s Schengenskim zakonikom tak ukrep treba vnaprej priglasiti Evropski komisiji in ostalim državam članicam," opozarja Hojnikova.

"Vemo, da ta "kriza" traja že bistveno dlje kot od 2015 in države, kot so Malta, Italija in Španija, so že dolgo opozarjale, da pravila EU na tem področju niso najbolj učinkovita, a šele s krizo leta 2015 je Evropska komisija spoznala, da pravila ne učinkujejo in da jih ne morejo izvrševati," meni Janja Hojnik, specialistka za evropsko pravo z mariborske pravne fakultete. "Vemo, da ta "kriza" traja že bistveno dlje kot od 2015 in države, kot so Malta, Italija in Španija, so že dolgo opozarjale, da pravila EU na tem področju niso najbolj učinkovita, a šele s krizo leta 2015 je Evropska komisija spoznala, da pravila ne učinkujejo in da jih ne morejo izvrševati," meni Janja Hojnik, specialistka za evropsko pravo z mariborske pravne fakultete. Foto: STA

Zadnji korak Italije, pred tem pa še številnih drugih držav, je po besedah Hojnikove posledica migrantske krize leta 2015.

"Šele s krizo leta 2015 je Evropska komisija spoznala, da pravila ne učinkujejo in da jih ne morejo izvrševati. Takrat je veliko držav nenadoma, pod nacionalnim pritiskom javnosti, odstopilo od teh pravil, in te države večinoma ohranjajo ovire vse do danes. Te ovire je odobrila in večkrat podaljšala Evropska komisija, čeprav lahko podvomimo, ali ima za to še ustrezne dejanske podlage," je prepričana Hojnikova.

Židan: Ideja in izvedba mešanih patrulj neusklajeni s SD

Prvak SD Dejan Židan je medtem dejal, da ne ideja o mešanih patruljah ne njihova izvedba s SD ni bila usklajena, poroča STA.

Na meji z Avstrijo nadzor, na hrvaški meji žica

Slovenija je na meji s Hrvaško konec leta 2015 postavila žičnato igrajo. Slovenija je na meji s Hrvaško konec leta 2015 postavila žičnato igrajo. Foto: STA Avstrija nadzor na meji izvaja že od leta 2015 naprej in ga na vsakih šest mesecev podaljšuje, podobno kot Nemčija, Francija, Danska ter nečlanica EU Norveška.

Države izvajanje nadzora utemeljujejo z varnostnimi razlogi zaradi migrantske krize, ker da zunanje meje EU oziroma schengenskega območja niso dovolj zavarovane pred nezakonitimi migranti.

"Glede na današnje stanje na slovensko-avstrijski meji bi rekla, da Avstrija več nima utemeljenih razlogov za nadzor, ni pa ta nadzor v nasprotju s pravom EU, ker ga je formalno Evropska komisija podaljšala. To, da ga je podaljšala, pa je odraz politične šibkosti Evropske komisije na tem področju v zadnjih štirih letih," meni Hojnikova.

Slovenija ima ob nadzoru Avstrijcev ob vstopu v njihovo državo in zdaj mešanih patruljah na meji z Italijo schengensko mejo na meji s Hrvaško. Tam so konec leta 2015 začeli postavljati žico, po koncu vrhunca migrantske krize. Ko so jo postavljali, se je omenjalo, da bo tam ostala pol leta, vendar stoji še danes.

 

Komentarji

55

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • izbrisani / 05.07.2019. ob 15:34 +31 - 7

    Kakšen Šengen, saj ga že dolgo ni več. Vsi čuvajo svoje meje. Razen Slovenije.

    +31 - 7
  • Zgodovinar_69 / 05.07.2019. ob 16:12 +26 - 11

    Schengen je mrtev od časa, ko se je preko Slovenije brez nadzora sprehodilo skoraj milijon migrantov. Vse od takrat je potrebno kazati potne liste na meji z Avstrijo, Nemčijo itd. Ampak če imamo take krvjavlje za politike kot so Cerar, Šarec, Erjavec, Bratuškova, Židan in Mesec, potem je jasno, da Slovenija znotraj EU ne bo dosegla ničesar ugodnega zase.

    +26 - 11
  • cuota / 05.07.2019. ob 15:55 +19 - 7

    Smešno je vse skupaj,begunci ne hitijo iz Avstrije na balkan ampak iz kroaške v Slovenijo,zato je potreben zid med Slovenijo in kroaško in to armiranobetonski 2 metra širok in 50 metrov visok brez oken!

    +19 - 7
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin