SiolNET. Novice Slovenija
2,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Salviniju sporočili: Nikoli več meje med Goricama #foto #video

2,25

termometer

V Trstu so ob obisku italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija potekali protesti, pozdravili pa so ga tudi podporniki. Ob njegovem prihodu na Trg Unita ga je pričakalo okoli 40 ljudi. Na protestnih zborovanjih so se zbrali tudi na Goriškem in drugih območjih ob italijansko-slovenski meji. Na Trgu Evropa v Novi Gorici so protestniki skupno podrli namišljeno mejo.

Protestniki so med drugim pred palačo v Trstu, v kateri ima sedež zavarovalnica Generali, ustavili promet. Zbirali so se tudi na drugih tržaških ulicah. Med drugim so vzklikali gesla proti notranjemu ministru Matteu Salviniju in italijanski vladi. "Salvinijeva vlada, morilska vlada," besede protestnikov povzema tržaški časnik Primorski dnevnik.

Prebivalci so transparente obesili tudi s svojih balkonov in oken. "Nočemo zidov, Salvini domov," piše na enem od njih v slovenskem jeziku.

Massimiliano Fedriga Novice Italija bi na meji s Slovenijo lahko postavila tudi ograjo

Salvini: Mejo želimo nadzirati z vsemi razpoložljivimi sredstvi

Nadzorujemo meje na morju, z vsemi razpoložljivimi sredstvi pa želimo nadzirati tudi tiste na kopnem, je ob podpisu pogodbe z Madžari o vlaganjih v tržaško pristanišče dejal Salvini. Prek Twitterja je vodja skrajno desne Lige sporočil, da je cilj obiska v Trstu "več ljudi in več sredstev, da zapečatimo mejo s Slovenijo ter dokončno ustavimo prihod nezakonitih migrantov".

"Odprava schengena in zavarovanje meje sta zadnji možnosti," je v Trstu dejal Salvini. Izjavil je, da zaupa v nadzor, ki ga izvajajo slovenska, hrvaška in bosanska policija na balkanski migrantski poti, a ker so meje svete in nedotakljive, razmišljajo o različnih možnostih, če nadzor ne bi bil dovolj.

Trst Foto: Vitomir Petrović

"Skupne patrulje Italije, Slovenije in Hrvaške so nekaj, kar vzpostavljamo, in videli bomo, kakšni bodo rezultati," je dejal italijanski notranji minister. Povedal je, da se je o tem po telefonu pogovarjal z ministroma Slovenije in Hrvaške Boštjanom Poklukarjem in Davorjem Božinovićem: "Želimo, da pristanišča, letališča in meje ostanejo odprti za izmenjavo tistega, kar nas bogati, ne pa težav."

Z notranjega ministrstva v Ljubljani so sporočili, da sta Salvini in Poklukar pozdravila začetek delovanja mešanih policijskih patrulj na slovensko-italijanski meji. Poklukar je opozoril, da to ni prvič, da se je slovenska stran odzvala na italijanske predloge za skupno delovanje. Slovenski notranji minister je v zvezi s tem omenil pomoč slovenske vojaške ladje Triglav v operaciji Mare Nostrum v letu 2013 in v projektih solidarnosti s premestitvijo ljudi iz Italije, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

Trst Foto: Vitomir Petrović

Poklukar je poudaril, da Slovenija učinkovito varuje svojo državno mejo s Hrvaško in da nadzira razmere na mejah. Na vprašanje o morebitnih skupnih patruljah med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, o katerih je danes v Trstu govoril Salvini, so na MNZ pojasnili, da podrobnejših informacij v tem trenutku ne morejo posredovati. 

Salvini je danes med drugim napovedal, da bodo v Trst napotili dodatnih 40 pripadnikov italijanskih varnostnih sil iz vrst državne in mejne policije. Kot je še povedal, so danes ustavili 16 prebežnikov, trenutno pa teče postopek za njihovo vrnitev v Slovenijo. V Furlaniji – Julijski krajini (FJK) je sicer letos po njegovih besedah okoli tisoč prosilcev za azil manj kot lani, trenutno jih je okoli 3.800.

Matteo Salvini Novice Salvini ne izključuje fizičnih preprek na slovensko-italijanski meji

Srečanje s predstavniki slovenske manjšine odpovedano

Salvini se je v Trstu med drugim sestal s predsednikom FJK Massimilianom Fedrigo, ki je prav tako član Lige. Ena od tem njunih pogovorov so bili ukrepi za zajezitev nezakonitih prehodov nezakonitih prebežnikov čez italijansko-slovensko mejo.

Srečanja med Salvinijem in predstavniki slovenske manjšine v Italiji medtem danes v Trstu ne bo, je potrdil predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Za srečanje sta ob robu današnjega Salvinijevega obiska zaprosila predsednika obeh krovnih organizacij manjšine.

Bandelj je še dejal, da je obvestilo dobil v noči na danes, kot razlog pa je italijanska stran navedla, da bo kmalu v Rimu potekalo vladno omizje, na katerem bodo obravnavali vprašanja s področja šolstva, zajamčenega zastopstva v italijanskem parlamentu ter vrnitve Narodnega doma v Trstu. Predvidoma se bo vladno omizje sestalo v drugi polovici julija.

Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in Bandelj sta se v prošnji za srečanje z italijanskim notranjim ministrom zavzela, da bi obravnavali nekatera pomembna vprašanja glede izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji iz leta 2001 in čezmejne odnose med Italijo in Slovenijo.

Trst Foto: Vitomir Petrović

Poslanci v državnem zboru in Evropskem parlamentu večinoma kritični do Salvinijevih načrtov

V državnem zboru se medtem vrstijo obsodbe napovedi Salvinija glede možnosti postavitve ovir na slovensko-italijanski meji za zajezitev nezakonitih migracij. V poslanskih skupinah so med drugim ocenili, da bi bile fizične ovire nesprejemljive in neevropske, medtem ko so mnenja o mešanih patruljah še vedno različna.

Do napovedi Salvinija o možnosti fizičnih ovir na slovensko-italijanski meji je kritična tudi večina slovenskih evropskih poslancev. Nekateri so že napovedali, da bodo o tem spregovorili tudi v Evropskem parlamentu. Tako kot poslanci v državnem zboru imajo tudi evropski poslanci o mešanih patruljah na meji različna mnenja.
trst Posel danes Salvini bo z Madžari podpisal pogodbo o vlaganjih v tržaško pristanišče

"Nikoli več meje"

Na Trgu Evropa v Novi Gorici, ki simbolično povezuje obe Gorici, so pripravili protest proti vse glasnejšim pozivom Salvinija za postavitev novih ovir na meji. Naslovili so ga Nikoli več meje, kar so poudarili tudi vsi govorniki in skupno podrli namišljeno mejo.

Simbolični protest je nastal na pobudo gibanj Forum Gorizia in Goriška.si. Najprej so postavili zid iz kartonastih škatel in ga po krajših nagovorih udeležencev pozneje simbolno podrli. Zato so (Novo)Goričani sklenili roke okrog trga v znak zahteve za skupno življenje oz. ustvarjalno sožitje obeh Goric.

"Težave bomo rešili le s sobivanjem"

"Iz gibanja Goriška.si tako kot v ostalih političnih in civilno-družbenih pobudah želimo s tem sporočiti, da so zidovi zadeva, ki je propadla, da z zidovi ne bomo rešili nič, pač pa bomo rešili težave le z nekim sobivanjem in graditvijo skupne prihodnosti," je za STA povedal vodja Goriške.si Luka Manojlović.

Nova Gorica protest Foto: STA

Meja nikakor ne bi bila dober element v našem prizadevanju, da bi Nova Gorica in Gorica skupno postali Evropska prestolnica kulture 2025, je dejala vodja kandidature Nova Gorica EPK 2025 Neda Rusjan Bric: "Naša ideja o tem skupnem sobivanju in sožitju nas je ob zamislih o postavitvi ograje na meji samo še spodbudila pri tem, kar delamo. Ob tem se je pokazalo, da to ni le tekmovanje za nek prestižen naslov, ampak za življenjsko resno stvar, ali bomo živeli v miru in skupaj, ali pa bomo razdeljeni, kot smo bili pred desetletji."

Med sodelujočimi na shodu je bil tudi poslanec v DZ Matjaž Nemec, ki je za STA povedal, da je prišel na shod v podporo generacijam Primorcev, ki so si od konca druge svetovne vojne prizadevale, da meje ne bi več bilo: "V podporo tistim, ki verjamemo, da nekaj sto ljudi, ki prečka meje evropskih držav, ne more biti razlog, da se razblinijo sanje mnogih generacij, še posebej povojne."

Shoda na trgu med Goricama se je udeležilo več kot 500 ljudi z obeh strani državne meje.

Nova Gorica, protest Foto: STA

Tudi na Škofijah protest

Tudi na območju nekdanjega mejnega prehoda Škofije se je popoldne na mirnem protestu proti napovedim Salvinija zbralo nekaj več kot 100 ljudi. Sporočilo shoda, na katerem so simbolno prerezali bodečo žico, je povzelo geslo "brez zidov".

Shod, na katerem je bilo videti transparente, kot "no ai muri" (ne zidovom) in "c' e' solo una razza, quella umana" (obstaja samo ena rasa, človeška), so skupaj organizirale različne sindikalne centrale iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije.

"Po toliko letih smo to mejo presegli"

Kot je poudaril Roberto Treu iz Medregijskega sindikalnega sveta Furlanija - Julijska krajina/Slovenija, so se na današnjem shodu zbrali tisti, ki se ne želijo vrniti v preteklost. "Po toliko letih smo to mejo presegli," je spomnil Treu.

Kot je še opozoril, je prost pretok ljudi ena štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji Evropska unija. Glede problema migrantov je poudaril, da je potrebna skupna evropska politika na tem področju, predvsem pa "jim je treba pomagati s politikami, ki jih Evropa doslej ni izvedla". Tudi v Italiji bi bilo treba izvajati ukrepe, ki bi zagotovili integracijo prosilcev za azil.

S shodom, na katerem so se po njegovih navedbah poleg sindikalnih predstavnikov zbrali tudi deželni svetniki, župani in predstavniki različnih političnih sil, so želeli apelirati tudi na predsednika dežele FJK Massimiliana Fedrigo in na ministra Salvinija, naj ponovno premislita, kaj bi pomenila vrnitev zidov in delitev na tem območju.

"Moramo rušiti meje v glavah"

Predsednik KS 90 Peter Majcen pa je pojasnil, da so protestirali že, ko se je postavljala žica ob hrvaški meji ter ko se je rušila meja in se je Slovenijo sprejemalo v EU. "Naše sporočilo je bilo vedno, da moramo rušiti meje v glavah," je pojasnil in dodal, da se je treba upreti nameram o postavitvi fizičnih meja, saj je to "ne korak, ampak pohod nazaj od tega, kamor smo želeli".

Morebitna zaostritev mejnega nadzora bi poleg tega vplivala na dnevne delovne migrante z obeh strani meje, je še opozoril Majcen. Dnevnih migrantov je namreč po neuradnih ocenah med 12.000 in 15.000, poleg delovnih migracij pa se po njegovih besedah vseh bolj uveljavlja tudi medčloveško povezovanje. "Imamo tudi dvolastnike, imamo en kup življenjskih situacij, ki takšno odpravo meje praktično kličejo," je dodal.

Madžari podpisali pogodbo o logističnih vlaganjih v Trstu

Madžarska je danes v Trstu z dvema italijanskima podjetjema podpisala pogodbo o nakupu 32 hektarjev velikega zemljišča na širšem območju tržaškega pristanišča v bližini Žavelj in mejnega prehoda Škofije. Na njem naj bi zgradila pristaniški terminal in logistično bazo, investicija pa naj bi dosegla okoli 100 milijonov evrov.

Na podpisu pogodbe med madžarskim državnim podjetjem ter italijanskima zasebnima družbama Teseco in Seastock sta bila poleg vodstva FJK in tržaške pristaniške uprave prisotna tudi podpredsednik italijanske vlade in notranji minister Matteo Salvini ter madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin