Ponedeljek, 4. 3. 2024, 6.11
1 mesec, 3 tedne
Nadaljujejo se krovna pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
V delu sindikatov javnega sektorja so bili do vladnega predloga že v prvih odzivih izrazito kritični.
Popoldne bodo vlada in sindikati javnega sektorja nadaljevali krovna pogajanja. Potem ko je vladna stran prejšnji ponedeljek sindikatom predstavila nov predlog odprave plačnih nesorazmerij in so v sredo na pogajanjih v okviru predvidenih plačnih stebrov pogledali, kaj pomeni za posamezna področja, je danes pričakovati odgovor sindikatov.
Na tako imenovanih stebrnih pogajanjih so po področjih podrobneje pogledali, kaj pomeni za posamezna delovna mesta javnih uslužbencev. Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki stavka že od 15. januarja, na ta pogajanja ni bilo. Predvidoma danes naj bi zasedal glavni odbor Fidesa, ki naj bi obravnaval zakonitost vladnega odloka o naboru storitev, ki jih je treba opravljati med zdravniško stavko. Pogajanja med predstavniki vlade in Fidesa naj bi se sicer nadaljevala v torek, ko naj bi obravnavali tudi predlog za mediacijo, saj sta pripravljenost na takšen poskus reševanja stavkovnih zahtev pretekli teden izrazili obe strani.
V drugih sindikatih v zdravstvu in tudi v izobraževanju so se v prvih odzivih po pregledu predloga odprave plačnih nesorazmerij v okviru posameznih plačnih stebrov večjim kritikam izognili.
V prvih odzivih so bili do vladnega predloga izrazito kritični
Medtem so bili v delu sindikatov javnega sektorja do vladnega predloga že v prvih odzivih izrazito kritični. Nezadovoljstvo so tako recimo že izrazili v sindikatu gasilcev in sindikatu državne uprave. Bolj jasno oziroma v kolikšni meri je predlog za sindikate sprejemljiv, bo danes po krovnih pogajanjih.
Vsebine vladnega predloga sicer po pogajanjih pred tednom dni niso razkrili. Po informacijah, ki so kasneje prišle v javnost, naj bi vključeval dve različici. Po prvi bi najnižji plačni razred določili v višini minimalne plače iz leta 2022, po drugi bi za izhodišče vzeli letošnjo minimalno plačo.
Razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju na novi plačni lestvici bi zmanjšali z do zdaj predvidenih 1:7 na 1:6, implementacijo plačne reforme predvideli v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo. Po neuradnih informacijah naj bi bil predlog v petih letih vreden 1,3 milijarde evrov.
Vladni predlog se sicer nanaša tudi na število dni dopusta ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
