Na sejmu se hitro ugotovi, katero podjetje je v krizi

Letos v Gornji Radgoni praznujejo častitljiv jubilej, pol stoletja delovanja, ki ga bodo še posebej slovesno zaznamovali. O razmerah v sejemski dejavnosti pri nas, o tem, kako sejmarji občutijo krizo in kako se v Pomurskem sejmu borijo za svoj kos pogače na sejemskem trgu, smo se pogovarjali z Janezom Erjavcem, direktorjem Pomurskega sejma.

Kako bi opisali trenutne razmere v sejemski dejavnosti v Sloveniji? Razmere v sejemski dejavnosti se vedno merijo po razmerah v gospodarstvu. Trenutno pa so razmere morda celo boljše kot v samem gospodarstvu. Seveda je precej odvisno od tega, za katero panogo gre. Nekatere sejemske dejavnosti so tako v dobri kondiciji, druge v slabši, na splošno pa je sejemska dejavnost v Sloveniji stabilna.

Ampak to je na nek način paradoks, da gre vam sejmarjem celo boljše kot gospodarstvu? Sejemska dejavnost je zelo povezana z gospodarstvom, po drugi strani pa je tudi gospodarstvo zelo odvisno od promocije. Ko gospodarstvo nima naročil, potrebuje več promocije, kajti brez nje tudi ni upanja na uspeh.

Kako sejmarji čutite krizo? Krizo občutimo predvsem pri plačilih. Podjetja, ki so v težavah, morajo zelo dobro načrtovati stroške in pri njih biti racionalna. Sejem je namreč zahtevna in draga promocija.

Koliko imate terjatev do razstavljavcev, koliko jih zamuja s plačili? Kako to vpliva na vaše poslovanje, likvidnost? V zadnjih letih se je pri nas ustalilo, da imamo za okrog deset odstotkov tako imenovanih slabih kupcev, ki ne poravnajo računov.

Kako pa se na primer kriza v gradbeništvu konkretno pozna pri izvedbi enega od vaših večjih sejmov, Megra, ki je vezan na to panogo, v kateri je samo lani propadlo veliko gradbenih podjetij? Koliko je za ta sejem, ki bo v marcu, manj prijavljenih razstavljavcev? Sejem je prav gotovo barometer stanja v panogi in se lahko hitro ugotovi, katero podjetje je zašlo v krizo. Letos se bo ta kriza v gradbeništvu na našem sejmu Megra odražala še posebej intenzivno, saj bo za okrog 10 do 15 odstotkov manj razstavljavcev, čeprav čas za prijave še ni potekel. Ampak gradbeništvo je tudi dinamična panoga, ki doživlja vzpone in padce.

Kako ste v Pomurskem sejmu poslovali v preteklem letu? Preteklo poslovno leto ocenjujem kot izredno dobro. Pripravili smo tri sejme, na katerih je sodelovalo prek dva tisoč razstavljavcev iz 37 držav, obiskalo pa več kot 140 tisoč obiskovalcev, in šest mednarodnih strokovnih ocenjevanj. Ustvarili smo prek dva milijona prihodkov, od tega bo približno za 8 do 10 odstotkov dobička, čeprav dokončne bilance še nimamo.

Če tako na hitro čez prst pogledamo bilance, ki jih izkazujete sejmarji, prav velikih velikih dobičkov ne beležite? Ja, res je. Sejem zahteva veliko vložkov, predvsem v infrastrukturo in njeno vzdrževanje, kar je zelo drago. Če bi imeli sejmišča bolje urejena in modernizirana, bi dobiček lahko bil večji. Še bolj pa na dobiček vpliva dejstvo, da imamo majhno zasedenost razstavnih prostorov in infrastrukture. V Gornji Radgoni imamo od 18 do 25 sejemskih dni, kar je v primerjavi z nekaterimi sejmi v tujini, na primer v Parizu, Münchnu in Berlinu, kjer imajo praktično 365 dni zasedeno sejmišče, velika razlika.

Glede na te podatke razmere kar kličejo po tem, da bi pripravili nove projekte in sejemske produkte. Veliko možnosti za to ni, kajti Slovenija je majhna država in težko pripravimo sejme, na katerih bi predstavljali svetovne novosti. Naša priložnost so regijski sejmi z močno mednarodno udeležbo, ki pa jih ne moremo pripraviti vsak teden, saj ne bi imeli dovolj niti raziskovalcev niti obiskovalcev.

Na sejemskem trgu v Sloveniji držite primat trije glavni igralci: vaša sejemska hiša, Celjski sejem in Gospodarsko razstavišče? Je to za Slovenijo dovolj, preveč ali je prostor še za kakšnega igralca? Pred leti bilo je več igralcev v slovenskem sejemskem prostoru, ko so bili sejmi tudi v Mariboru, Kranju, na Obali, ki sicer še ima nekaj prireditev z značajem sejma. Vendar se prave sejemske prireditve dogajajo na teh treh lokacijah in mislim, da je to za Slovenijo optimalno.

Prej ste omenili naložbe. Pri poslovanju sejmov se zdi, da je v teh kriznih časih velik problem vlaganje v sejemsko infrastrukturo. V Celju na primer že dolgo načrtujejo novo dvorano. Tudi pri vas bi bilo treba prenoviti objekte. Koliko bi morali vložiti v posodobitev vaše infrastrukture Investicija v sejemske dvorane se pri tem številu sejmov ne izplača. Morda, če bi našli sinergijo s kakšno drugo dejavnostjo, na primer Športno, in bi zgradili športno dvorano, ki bi jo lahko uporabljali tudi za sejme. Ampak to je prej mogoče v kakšnem večjem mestu. Sicer pa vsaka hala, ki bi jo zgradili v Gornji Radgoni, z višjim standardom, bi stala med 10 in 20 milijoni evrov.

Letos v Pomurskem sejmu praznujete častitljiv jubilej, že pol stoletja delovanja. Vaš jubilej sovpada še z enim jubilejem, letos namreč v EU obeležujejo 50 let skupne kmetijske politike. Kako boste na vašem glavnem sejmu Agra zaznamovali ta dogodka? Naša ideja je, da bi na ta jubilej pripeljali čim več evropskih kmetijskih ministrov in evropskega komisarja za kmetijstvo, a za to ni dovolj naše povabilo, ampak bo potrebna pomoč tudi našega kmetijskega ministra ali pa celo predsednika vlade. Sicer pa poleg tega nameravamo na sejmu Agra po številnih letih spet pripraviti parado kmečkih običajev, ki je bila prej v Gornji Radgoni desetletja tradicija in je privabila po nekaj deset tisoč ljudi. Tudi otvoritev sejma bo bolj svečana, na sejmišču bomo posadili 50 dreves, pripravili mednarodno razstavo lipicancev s predstavitvijo lipiške jahalne šole.

Pred časom ste bili tudi v Rusiji, kjer ste se pogovarjali o tem, da bi na jubilejnem sejmu ta država sodelovala v vlogi gostje sejma. Kako kaže? Možnosti za to obstajajo, čeprav bo odvisno tudi od sestave nove ruske vlade po volitvah. Želimo namreč povabiti ruskega kmetijskega ministra, a je za to treba izpeljati zelo zahteven protokol.