Na pogajanjih za javni sektor predvidoma tudi o ukrepih za znižanje mase plač

Glede na dosedanje izjave sindikati posegom v plače nasprotujejo. Minister Gregor Virant pa pravi, da bodo počakali na uradni odgovor sindikatov, nato pa se odzvali s prebliževalnim predlogom. Kje vlada vidi možnosti za znižanje plačne mase v javnem sektorju za 158 milijonov evrov, je vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant sindikatom pojasnil v začetku minulega tedna.

Vlada med drugim predlaga znižanje dodatkov za delovno dobo ... Vlada med drugim predlaga znižanje dodatkov za delovno dobo, za stalnost, za delo ob praznikih in v nedeljo ter za čas pripravljenosti na delo. Prav tako predlaga ukinitev dodatka za akademski naziv in odmik izplačila zamrznjenih napredovanj za eno leto.

Uradni odgovor sindikatov na svoj predlog pričakuje v prihajajočem tednu. Prvič se pogajalci sestanejo v ponedeljek, a ker bodo nekateri sindikati stališča sprejemali šele v začetku tedna, je bolj verjetno, da bodo do ukrepov prišli šele v četrtek. V ponedeljek pa naj bi bile med drugim na mizi ponovno tudi spremembe zakona o izvrševanju proračuna.

Sindikati v dosedanjih izjavah predlaganim dodatnim posegom v plače nasprotujejo. Kot ugotavlja tudi minister Virant, nekateri segmenti javnega sektorja očitno ocenjujejo, da bi bili s predlaganimi ukrepi bolj prizadeti od drugih. Med njimi so gasilci, zaposleni v policiji in carini, pa tudi v zdravstvu, ki bi jih zaradi narave dela znižanje dodatkov za manj ugodni delovni čas bolj prizadelo.

Kaj se bodo odločili v šolstvu? Kaj se bodo odločili v šolstvu, bo znano v torek, ko se bo sestal glavni stavkovni odbor sindikata Sviz. A po besedah glavnega tajnika sindikata Branimirja Štruklja s terena dobivajo tako odzive mladih, da ne pristajajo na prestavljanje napredovanj, kot tudi starejših, ki so proti znižanju dodatka za delovno dobo.

A tudi če bi se vladi uspelo s sindikati dogovoriti o ukrepih, s katerimi bi privarčevali 158 milijonov evrov, bo morala najti še dodatna sredstva za poplačilo obveznosti na podlagi sodb, ki so jih na sodišču dobili sindikati.

Izplačilo razlike do lanskega polnega regresa za vse javne uslužbence je ocenjeno na dodatnih 50 milijonov evrov. Poračun tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj pa bi zahteval še okrog 170 milijonov evrov.

Pri vprašanju poračuna neizplačanih plačnih nesorazmerij sicer Virant ocenjuje, da ima vlada realne možnosti, da na vrhovnem sodišču zmaga. Državno pravobranilstvo je namreč na vrhovno sodišče vložilo zahtevo za revizijo, kar pa ne vpliva na pravnomočnost sodbe.