Na področju kolesarstva največ izboljšav potrebnih na infrastrukturi

Ob začetku kolesarske sezone v Slovenski kolesarski mreži opozarjajo, da je stanje kolesarskega prometa kljub večji pozornosti, ki ga občine namenjajo temu področju, še vedno pod zadovoljivim nivojem. Največ izboljšav je potrebnih na infrastrukturi, meni generalni sekretar mreže Josip Rotar.

Izboljšave potrebne na številnih področjuh Kot je povedal Rotar, so težave sicer vidne na več nivojih. Poleg infrastrukture so izboljšave po njegovih besedah potrebne tudi pri upravljanju, nadzoru, financiranju, zakonodaji, izobraževanju in komunikaciji. "Prav tako nam primanjkuje znanj o tem, kako z učinkovitimi in cenovno ugodnimi rešitvami umirjati motoriziran promet ter v prometni hierarhiji na najvišje mesto postavljati pešce in kolesarje," je dejal.

"Zakonodaja je zelo stroga do kolesarjev v naravnem okolju" Po Rotarjevih besedah je slovenska zakonodaja dokaj toga in ne dopušča uvajanja novih, inovativnih in v tujini že preverjenih rešitev v slovenski prostor. "Še vedno čakamo na prenovljena navodila za projektiranje kolesarskih površin," je povedal in dodal, da je zakonodaja zelo stroga do kolesarjev v naravnem okolju. "Kaznovanje kolesarjev je pretirano, hkrati pa se sama logika kaznovanja izključuje z novimi paradigmami varnosti cestnega prometa," je pojasnil.

Kateri so najpogostejši prekrški kolesarjev? Med najpogostejšimi prekrški, zaradi katerih policisti kaznujejo kolesarje, so vožnja v napačno smer po kolesarskih stezah (globa 40 evrov), vožnja pod vplivom alkohola (globa odvisna od stopnje alkoholiziranosti), neuporaba pravilnih površin in neprimerna osvetljenost (za oboje globa 80 evrov), so povedali na policiji.

Število prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se povečuje Tam ugotavljajo, da se glede na zadnja tri leta število prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev povečuje. Do konca februarja letos je bilo po njihovih podatkih v prometnih nesrečah udeleženih 49 kolesarjev, od tega jih je bilo 20 povzročiteljev nesreče. En kolesar je umrl, 36 pa je bilo poškodovanih.

Lani umrlo 14, predlani pa 16 kolesarjev Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1328 kolesarjev, od tega je bilo poškodovanih 1138, 14 pa jih je umrlo. Leta 2010 je bilo nesreč s kolesarji 1146, od tega je bilo 973 poškodovanih, umrlo pa jih je 16.

Tam, kjer ni kolesarskih stez, smejo voziti le ob desnem robu ceste Policisti med drugim opozarjajo, da morajo kolesarji tam, kjer ni kolesarskih stez, voziti le ob desnem robu ceste, in sicer eden za drugim. "Tudi kolesarji med vožnjo ne smejo telefonirati, ne smejo biti pod vplivom alkohola, ponoči in v času zmanjšane vidljivosti morajo na kolesu uporabljati predpisane luči, seveda pa tudi zanje veljajo pravila svetlobnih prometnih znakov," so pojasnili.

Za izboljšanje varnosti kolesarjev v Mestni občini Maribor letos načrtujejo izvedbo nekaterih delov manjkajočih povezav, med drugim povezavo Pobreške ceste s Starim mostom ter manjkajočo povezavo kolesarske steze preko Gosposvetske ceste na pet drugih ulic. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) načrt za izvedbo novih kolesarskih poti za letošnje leto še usklajujejo.

Nevarne prekinitve kolesarskih stez V obeh občinah se kolesarji na nekaterih točkah srečujejo s prekinitvami kolesarskih stez s količki, prometnimi znaki in drugimi ovirami, ki so lahko nevarne. "Zagotovo je še kar nekaj lokacij, ki predstavljajo za kolesarje prekinitev vodenja, vendar jih je brez finančnih virov ponekod nemogoče odpraviti," so povedali na mariborski občini in dodali, da skušajo manjše ovire skozi leto sproti odpravljati.

Na MOL evidence o takšnih ovirah ne vodijo, trudijo pa se, da do njih ne prihaja. "Na evidenco črnih točk, ki jo je vodila Ljubljanska kolesarska mreža, smo že pred časom pripravili odzivno poročilo in se lotili postopnega odpravljanja napak," so pojasnili.

V Kopru za kolesarstvo namenili okoli 350.000 evrov V Kopru bodo letos uredili kolesarske površine na Vanganelu in na delu Parencane, za kolesarstvo pa je v proračunu namenjenih okoli 350.000 evrov. Koprčani so sicer konec marca letos dobili možnost izposoje koles, saj so v izvedbi podjetja MM Ibis vzpostavili sistem Coast Bikes. Na šestih postajah je uporabnikom na voljo 36 koles, letna kartica s kodo stane 12 evrov, omogoča pa poljubno uporabo koles do 14 ur v tednu.

Letno naročnino za Bicikelj sklenilo kar 27.560 Ljubljančanov V Ljubljani so za kolesarjenje po mestu maja lani v okviru javno-zasebnega partnerstva uredili sistem izposoje koles Bicikelj. Od začetka delovanja do prejšnjega ponedeljka so zabeležili 29.939 uporabnikov, od tega jih je 27.560 sklenilo letno naročnino, je povedal namestnik direktorja podjetja Europlakat Boštjan Berčan. Od zagona sistema do prejšnjega ponedeljka so našteli 530.861 izposoj, od tega jih je bilo nekaj več kot 98 odstotkov krajših od ene ure, torej brezplačnih. Tedenska naročnina stane en evro, letna pa tri evre. Prva ura izposoje je brezplačna, druga ura ura stane en evro, tretja dva, vsaka nadaljnja pa štiri evre.

Največ izposoj v bližini Name in na Prešernovem trgu Po Berčanovih besedah je bilo največ izposoj koles marca, in sicer blizu 70.000, najmanj pa februarja, ko so jih zabeležili nekaj manj kot 24.000. "Sicer pa še vedno največ izposoj beležimo na postaji v bližini Name in na postaji na Prešernovem trgu," je pojasnil.

Urne postavke za izposojo koles na Dunaju enake kot v Ljubljani Zgled ljubljanskemu sistemu izposoje koles je bil tudi sistem izposoje Citybike na Dunaju. Tam so lani zabeležili 571.334 izposoj, število prijavljenih uporabnikov pa je bilo konec leta 325.252, so sporočili z agencije za stike z mestom Dunaj Compress Ljubljana. V okviru dunajskega sistema je sicer na 92 postajah na voljo 1200 koles, kar je štirikrat več kot v Ljubljani. Urne postavke za izposojo so enake kot v Ljubljani.

V Kamniku po novem na izposojo pet koles Na novo pa so z izposojo koles začeli v Kamniku. Pet KAM-koles si je mogoče izposoditi na Zavodu za turizem in šport v okviru delovnega časa. Kot so povedali na kamniški občini, je treba pri tem predložiti osebni dokument ter plačati 10 evrov kavcije. Prva ura izposoje je brezplačna, vsaka nadaljnja pa stane dva evra.