Torek, 5. 12. 2017, 14.20
6 let, 11 mesecev
Na evropskem črnem seznamu je 17 davčnih oaz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
Finančni ministri EU so danes v Bruslju v okviru boja proti izogibanju davkom potrdili prvi evropski črni seznam davčnih oaz. Na tem seznamu, ki je tudi javno objavljen, je 17 držav oziroma jurisdikcij, med njimi Južna Koreja, Namibija, Tunizija, Panama, Mongolija in Združeni arabski emirati.
"Danes smo na ravni EU sprejeli seznam držav, ki ne ukrepajo ustrezno v boju proti izogibanju davkom. Ta črni seznam vključuje 17 držav," je prvi oznanil francoski finančni minister Bruno Le Maire.
Na sivem seznamu tudi Švica, Srbija in BiH
Še 47 jurisdikcij - med njimi so Švica, Turčija, Črna gora, Srbija, Makedonija, BiH, Oman in Katar - so članice uvrstile na sivi seznam. Gre za tiste jurisdikcije, ki trenutno ne izpolnjujejo standardov EU, vendar so se zavezale k spremembi davčnih politik.
To je rezultat dela posebne delovne skupine za pošteno podjetniško obdavčevanje, ki je pregledala več kot 90 jurisdikcij. Za osem karibskih držav, ki jih je letos prizadela naravna nesreča, pa je bil postopek podaljšan.
Vraničar-Ermanova: Pomemben korak naprej
Slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman meni, da je sprejeta rešitev pomemben korak naprej v boju proti davčnim goljufijam in proti izogibanju plačevanja pravičnega deleža davkov. Jurisdikcije, ki so se znašle na črnem seznamu, po ministričinih besedah ne zagotavljajo ustreznega sodelovanja pri izmenjavi davčnih podatkov in preglednega delovanja na področju obdavčitve.
Francoski finančni minister Bruno Le Maire meni, da brez sankcij seznam nima smisla, a stališča članic glede kaznovanja držav, ki ne spoštujejo pravil, so različna.
Delovna skupina bo zdaj nadaljevala pripravo obrambnih ukrepov oziroma nadaljnjih sankcij, ki naj sledijo, če posamezne države tudi v prihodnje ne bodo želele sodelovati pri davčnih vprašanjih, je še povedala Vraničar-Ermanova.
"Uvrstitev na seznam ni sakcija"
Uvrstitev na črni seznam po njenih besedah naj ne bi bila sankcija, ampak predvsem spodbuda, da se države odločijo za pregledno davčno obravnavo in sodelovanje v boju proti mednarodnim davčnim goljufijam.
Črni seznam po ministričinem mnenju sicer ne zadošča za zagotovitev sodelovanja, zato je treba nadaljevati delo s ciljem oblikovanja obrambnih ukrepov, ki bodo delovali kot spodbuda, Vraničar-Ermanova pa ni naklonjena preveliki ostrini.
Slovenija bo pregledala seznam
Evropski črni seznam v tem trenutku ne pomeni ukrepanja na ravni posameznih članic, je še povedala ministrica. Bodo pa v Sloveniji po njenih besedah pregledali obstoječi nacionalni seznam držav. Pri poslovanju z državami na tem seznamu ni mogoče uporabiti oprostitev v zvezi z davčnim odtegljajem.
Kakšne bodo sankcoje za države na seznamu?
Vprašanje sankcij proti državam na evropskem črnem seznamu torej ostaja odprto. Med mogočimi ukrepi se omenjata zamrznitev evropskih sredstev ali posebna dajatev na transakcije s temi državami oziroma jurisdikcijami.
Sankcije: da ali ne?
Francoski finančni minister sicer meni, da brez sankcij seznam nima smisla, a stališča članic o kaznovanju držav, ki ne spoštujejo pravil, so različna. Luksemburški finančni minister Pierre Gramegna na primer poudarja, da je dovolj že samo dejstvo, da se država znajde na črnem seznamu, in da učinkovitosti samega seznama ne bi smeli podcenjevati.
Kljub temu, da se med problematičnimi članicami EU pogosto omenja Luksemburg, evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici odločno zavrača, da bi bile v uniji davčne oaze. Govoriti je po njegovih besedah mogoče le o prepovedanih praksah, nikakor pa ne o davčnih oazah.
Evropska komisija bo v prihodnjih tednih predstavila predloge za evropsko rešitev. Nekatere države želijo, da vprašanje sankcij ostane povsem v njihovih rokah, kar sproža pomisleke o resničnem izvajanju kakršnih koli kazenskih ukrepov. Veliko je tudi kritik, zakaj se unija osredotoča na davčne oaze zunaj svojih meja, lastne hiše pa ne uredi, pri čemer se med problematičnimi članicami pogosto omenja Luksemburg.
Luksemburga ni na seznamu, ker je "v istem čolnu"
Luksemburški minister poudarja, da Luksemburga ni na nobenem seznamu, ker je v istem čolnu kot preostale članice EU ter spoštuje evropske in mednarodne standarde v boju proti izogibanju davkom.
"Tiste države, ki morajo spremeniti svoje davčne sisteme, so tudi znotraj EU, Luksemburg, Nizozemska, Irska," je naštela. Po mnenju Babnikove potrebujemo rešitve, ki veljajo za vse države sveta, zdajšnje in morebitne davčne oaze, česar pa ta seznam ne zajema. "Vsaka država lahko vsak trenutek postane davčna oaza in tako se težava hitro širi in seli iz ene države v drugo," je dodala.
Opozorila je tudi, da "vsi čutimo posledice izmikanja davkom, v državah v razvoju pa toliko bolj, saj so tam davčni prihodki iz naslova podjetij glavni vir za ključne javne storitve".
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici odločno zavrača, da bi bile v uniji davčne oaze. Govoriti je po njegovih besedah mogoče le o prepovedanih praksah, nikakor pa ne o davčnih oazah.
