Petek, 18. 6. 2021, 9.46
2 leti, 10 mesecev
Na Čopovi se odpira muzej bančništva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,84
3
Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, bo svoja vrata odprl v nekdanji bančni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani.
V nekdanji bančni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici 3 jutri, na Poletno muzejsko noč, svoja vrata odpira Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki predstavlja bančno dediščino na Slovenskem vse od leta 1820 do danes.
Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, bo svoja vrata odprl v nekdanji bančni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani.
"Slovenci smo lahko ponosni na svojo bančno zgodovino. Malokdo to ve, ampak z razvojem bančništva smo začeli sočasno z drugimi evropskimi državami. Naša prva denarna institucija, leta 1820 ustanovljena Kranjska hranilnica, je bila denimo že druga v takratni Avstro-Ogrski. In bolj kot se je bančništvo razvijalo, bolje je lahko podpiralo gospodarstvo in hitreje je to lahko rastlo, s tem pa se je razvijala in napredovala tudi družba," je dejal Blaž Brodnjak, prvi mož NLB in predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine.
Sprehod po dvestoletni zgodovini bančništva na Slovenskem
Kot je povedala Irena Čuk, direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, so nabiranja artefaktov in ostalih stvari trajali dobre dve leti.
"Ne bi ga bilo brez izdatne podpore NLB, pod okriljem katere bo deloval, predsednika uprave in njenih ostalih članov, nadzornega sveta ter številnih sodelujočih pri projektu, ki so s svojim trudom, znanjem in zagnanostjo poskrbeli, da smo danes tu in da naša bančna zgodovina ne bo pozabljena. Ne samo da ne bo pozabljena – še naprej jo bomo pisali skupaj, ob tem pa z delavnicami in izobraževanji v Bankariumu tudi poskrbeli, da bo finančnega znanja pri nas še več," je še dodala.
Na ogled vse denarne valute
Ogledali si bodo lahko vse denarne valute, ki so bile v tem obdobju veljavne na ozemlju današnje države, ter spoznali ključne osebe slovenskega bančništva. Marsikoga bodo pritegnili tudi bančna okenca iz različnih obdobij, bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic ter celo notranjost bankomata. Obiskovalci bodo lahko vstopili tudi v bančni trezor, za konec pa bodo na igriv način preverili svojo finančno pismenost.
"Bankarium pa ni samo muzej, ampak je tudi digitalni center finančnega opismenjevanja. Tako kot je imela ta hiša, Mestna hranilnica ljubljanska, pred 100 leti primat nad mladinskim in šolskim varčevanjem, ima NLB primat nad znanjem, strokovnostjo in izkušnjami, ki jih z veseljem delimo. Finančno opismenjevanje je nenazadnje del naše trajnostne politike in strategije, je naša odgovornost in naša naloga," je dodal Brodnjak.
Začetek bančništva na Slovenskem je leto 1820
Za začetek bančništva na Slovenskem štejemo leto 1820, ko so ustanovili prvo finančno institucijo – Kranjsko hranilnico, ki je samostojno delovala 125 let. V 200 letih so pri nas nastale še druge hranilnice, kreditne zadruge in banke, ki so predstavljene v Bankariumu. Dvestoletna zgodovina bančništva je prikazana tudi z denarjem iz različnih obdobij in njegovo kupno močjo v času njegove veljave. V Sloveniji smo od leta 1820 do danes zamenjali kar devet valut. Poleg tega muzej omogoča tudi vpogled v življenje in delo šestih zaslužnih slovenskih bankirjev.
Vrnil se bo kip Dobrodelnost
Po dolgih letih se v prostore mestne hranilnice vrača kip Dobrodelnost, ki ga je pri svojih sedemnajstih letih izdelala kiparka Elza Kastl Obereigner za Kranjsko hranilnico, po drugi svetovni vojni pa so ga prenesli v Mestno hranilnico ljubljansko. Najstarejši predmet iz Muzejske zbirke NLB, ki bo na ogled v muzeju, je značka Ljubljanske (Kranjske) hranilnice, ki je nastala med letoma 1820 in 1845 in ki so jo gospodje najverjetneje uporabljali na pohodnih palicah.
Za obiskovalce bosta zagotovo zanimiva tudi pogled v notranjost bankomata in spoznavanje njegovega delovanja, saj imamo s temi napravami opravka skoraj vsak dan, malokdo pa ve, kako procesi v njih potekajo. Poleg tega bo v Bankariumu mogoče vstopiti v trezor, ki je pred tremi leti še deloval, in si od blizu ogledati sefe ter vrednosti, ki jih hranijo v njih. Obiskovalci bodo ogled zaključili v finančnem labirintu, pravi zakladnici bančnega znanja, v katerem bodo odrasli in mladi spoznali pravila upravljanja osebnih financ.
Muzej bo na Poletno muzejsko noč odprt od desete do 24. ure, sicer pa od torka do nedelje med deseto in 18. uro.
3