Torek, 3. 9. 2019, 15.57
4 leta, 7 mesecev
Na BSF opozorila o protekcionizmu kot mogočem viru globalne nestabilnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
Po desetletjih liberalizacije svetovne trgovine se svet spopada z omejitvami proste trgovine. Težave je treba reševati v okviru posodobitve pravil Svetovne trgovinske organizacije, so prepričani udeleženci današnje okrogle mize Blejskega strateškega forum o protekcionizmu. Skrbi pa jih, da je lahko protekcionizem tudi vir globalne nestabilnosti.
Kot je poudaril profesor ekonomske fakultete na ljubljanski univerzi Mojmir Mrak, so trgovinske napetosti zelo aktualna tema. V resnici pa gre za znamenje tega, kar se v ozadju dogaja že dlje časa. To so ekonomski izzivi, ki so posledica dogajanja po krizi in ukrepov za ohranitev rasti, ki pa je ni spremljala vključevalnost.
Rem Korteweg z nizozemskega inštituta Clingendael je pojasnil, da ima Zahod težave s Kitajsko, saj je bilo pričakovano, da bo po ekonomskem in političnem sistemu postala bolj podobna ZDA ali Evropi, a se to ni zgodilo. Namesto tega pomeni alternativni komunistično-kapitalistični model, v katerem različnim sektorjem podeljuje subvencije. Zato so njena podjetja konkurenčnejša od evropskih in ameriških.
"Donald Trump ni fenomen, ki bo minil"
Sistem WTO je ob tem treba posodobiti, o tem se strinjata tako ZDA kot EU. Vendar medtem ko EU zagovarja multilateralizem in dialog s Kitajsko, ZDA menijo, da Kitajske ne potrebujejo. Korteweg meni, da Donald Trump ni fenomen, ki bo minil, saj je tudi prihodnjim ameriškim predsednikom pokazal, kaj je mogoče doseči z uvedbo carin in ustrahovanjem manjših trgovinskih partneric.
Sodelujoče na panelu skrbi, kako Trump govori o trgovskih partnerjih kot ekonomskih sovražnikih in kako povezuje trgovino s preostalimi področji. V isti sapi tako na primer očita Evropi, da v okviru zveze Nato ne plačuje zadostnega deleža za obrambo. Korteweg je prepričan, da mora EU najti odgovor na to, saj je ujeta v geopolitična tekmovanja in napetosti.
EU potrebuje boljša orodja
Namestnica generalnega direktorja direktorata za trgovino pri Evropski komisiji Sandra Gallina se zaveda, da EU potrebuje boljša orodja, da se bo lahko spopadla s tem novim, obsežnim in tudi popularnim protekcionizmom. "Menili smo, da so obstoječega pravila dovolj, ampak se je izkazalo, da niso," je dejala in dodala, da bo EU z multilateralnim pristopom poskušala zgraditi most, da bi se lahko pod okriljem WTO pogovarjali in posodobili sistem pravil.
V ospredju hrvaškega predsedovanja enotna EU
Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je na Blejskem strateškem forumu predstavil prioritete hrvaškega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2020. Hrvaška se bo zavzemala za Evropo, ki raste, povezuje, varuje svoje državljane ter je odprta do svoje neposredne soseščine in na globalni ravni, je dejal.
Posebno pozornost bodo namenili boljšemu delovanju schengenskega prostora in evrskega območja, ki bo prispevalo k EU kot celoti, je dejal.
V izjavi za medije je sicer hrvaški minister izrazil upanje na pozitiven odgovor Evropske komisije glede hrvaškega vstopa v schengenski prostor. "Mi smo v evropski družini in zagotovo bomo vsi solidarni," je povedal in izrazil pričakovanje, da Slovenija ne bo blokirala vstopa Hrvaške v schengen.
V dodatni izjavi za medije je minister izpostavil, da "sosedje vedno ostanejo sosedje" in da če "imajo probleme, jih morajo reševati skupaj". Poudaril je, da imata Slovenija in Hrvaška skupno zgodovino, "v kateri so samo svetle strani". Državi zelo dobro sodelujeta, tako na gospodarskem področju kot tudi na obmejnem območju, je izpostavil in se zavzel za nadaljnjo krepitev dobrososedskih odnosov.
Spomnil je, da se je v mesecu in pol, od kar je minister dvakrat neformalno sestal s slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem, nazadnje v Helsinkih ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov članic EU. "Zelo me veseli, da bomo še naprej sodelovali," je dodal Grlić Radman. Glede možnosti uradnega srečanja s Cerarjem pa je dodal: "Bomo videli."
Evropsko vodstvo pri multilateralizmu si želi tudi Lawrence Agyinsam iz Ghana Export-Import Bank, ki je prepričan, da bo na koncu multilateralizem zmagal. Kot je dejal, je prišel čas, da tudi Afrika nastopi enotno in uveljavi svoj glas pri posodobitvi pravil svetovne trgovine, tako da bodo ta omogočala razvoj tudi njej.
Timothy Yeend iz WTO je optimističen, da jim bo uspelo znova vzpostaviti sodelovanje in dialog ter okrepiti globalni trgovinski sistem, da se bo ta lahko odzval na nove izzive. Veliko članic se strinja, da je treba pravila, ki niso bila posodobljena že več kot 20 let, prilagoditi, tako da bodo lahko zagotavljala stabilnost in varnost ter krepila svetovno ekonomijo.
Namestnik generalnega sekretarja OECD Ulrik Knudsen, ki je menil, da sta ZDA in Kitajska že v hladni vojni tako na področju trgovine kot tudi tehnologije, na drugi strani ni tako optimističen, saj pri reformi pravil pričakuje vrsto težav. Kot je poudaril, gre tudi za geopolitiko, naraščajoče napetosti pa presegajo področje trgovine.
