Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
20. 2. 2014,
22.07

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Joseph Mussomeli človekove pravice

Četrtek, 20. 2. 2014, 22.07

7 let, 12 mesecev

Mussomeli: Če boj za svobodo povzroča strah, potem je to terorizem

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Terorizem je povezan z ustrahovanjem civilistov. Če je pot borbe za svobodo taka, da so nedolžni civilisti žrtve in če je deklariran boj za svobodo tak, da povzroča strah, potem je to terorizem.

Tako je na okrogli mizi ameriškega veleposlaništva ob obletnici shoda za človekove pravice dejal ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli. Po njegovih besedah borci za svobodo ne povzročajo splošnega strahu med prebivalci.

Čebašek Travnikova: Terorizem vedno pomeni neko zlo Nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je poudarila, da se z izrazom terorist zelo hitro operira in označi določene skupine ljudi. Ob tem je spomnila na dogodke v Ukrajini in poudarila, da ne ve, kdaj in koga bodo tam imenovali za teroriste. Dodala je, "da terorizem vedno pomeni neko zlo in to ne za enega človeka, ampak za človeštvo".

Novinar Tone Hočevar meni, da je velikokrat tudi od novinarjev odvisno, kako in komu nalepijo etiketo. Ob tem je spomnil na bazoviške junake v Trstu, ki so za slovenski narod še vedno junaki, za Italijane pa so bili teroristi in ostajajo teroristi. Dejal je, da se je s tovrstnimi dilemami kot novinar srečeval vsak dan in se spraševal, kaj bo napisal, borec za svobodo ali terorist.

Mussomeli: Bo bolje in tudi slabše Po besedah Mussomelija se po koncu hladne vojne ta pravzaprav nadaljuje. Veleposlanik meni, da ni želje, da bi se enak vidik človekovih pravic uveljavil bolj globalno. Na vprašanje, ali bo na področju človekovih pravic v prihodnje bolje, je Mussomeli odgovoril, da bo bolje in tudi slabše. Sam si želi, da bo bolje, vendar je to težko doseči.

Glede človekovih pravic v Sloveniji je Čebašek Travnikova dejala, da je delovanje varuha človekovih pravic odrinjeno na stran, politika pa se po njenih besedah izrazito trudi, da tako ostane. Ob tem je poudarila, da so predvsem letna poročila varuha pregled stanja nad človekovimi pravicami in izpostavila, da je sama vedno zavračala, da bi kršitve človekovih pravic razvrščali. Pojasnila je, da je vsak posameznik, ki so mu kršene človekove pravice, osebno prizadet.

Čebašek Travnikova: Na področju konvencij ZN se dogajajo izboljšave Sama meni, da splošne ocene o izboljšanju ali poslabšanju človekovih pravic ni mogoče podati. Ob tem je izpostavila, da se na področju konvencij ZN dogajajo izboljšave, to pa jo navdaja z nekim upanjem.

Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Aleš Debeljak je pozval, naj se vsi zavedo dejstva, kako kratka je zgodovina človekovih pravic. Po njegovih besedah je to pokazatelj tega, da se razumevanje in spoštovanje človekovih pravic mora širiti.

Veleposlaništvo je okroglo mizo na temo svobode in človekovih pravic pripravilo ob lanski 50. obletnici shoda za človekove pravice in govora "Imam sanje" Martina Luthra Kinga v Washingtonu marca 1963. Okrogla miza je bila osrednji dogodek, ki ga je ob tej priložnosti pripravilo veleposlaništvo. V sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana so v njej pripravili razstavo dokumentarnih fotografij s shoda, vsak dan ob 18. uri pa predvajajo Kingov govor.

Ne spreglejte