Četrtek, 16. 1. 2020, 16.25
4 leta, 10 mesecev
Murskosoboški škof: Če odstopi nadškof Zore, odstopim tudi jaz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,24
10
"Če odstopi nadškof Zore, odstopi tudi škof Štumpf," je na Facebooku zapisal murskosoboški škof Peter Štumpf.
Murskosoboški škof Peter Štumpf je v odzivu na sredin poziv Civilne iniciative Dovolj.je k odstopu ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta zapisal, da "če odstopi nadškof Zore, odstopi tudi škof Štumpf". Zoreta, kot je zapisal, pozna "kot velikega poštenjaka", hkrati meni, da ima velike zasluge za zadnje smernice za preprečevanje spolnih zlorab.
Kot je na Facebooku zapisal murskosoboški škof Peter Štumpf, je ljubljanski nadškof Stanislav Zore zanj "maksimalni poštenjak, tako v moralnem kot tudi duhovnem pogledu". "Nekateri bi radi, da bi škofje delali čudeže, delamo po najboljši volji, znanju in močeh," je zapisal Štumpf in Zoretu izrekel solidarnost.
"Vsak škof je pri svojem delu in odločanju svoboden, zato ne more biti suženj vseh mogočih mnenj in zahtev, tudi če so predstavljene kot še tako 'svete' ali 'pravične'. Vsak škof je omejen s svojim zdravjem, časom, svojimi močnimi in šibkimi točkami. Ker je samo človek, ne more delati čudežev. Tako nadškof Zore kot vsi škofje, sem prepričan, da delamo po svojih najboljših močeh in z najboljšim namenom," je še zapisal Štumpf.
Štumpf: Izvajamo ničelno toleranco do vseh anomalij
V omenjeni iniciativi so sicer Štumpfa po poročanju STA izpostavili kot svetel primer znotraj Cerkve na Slovenskem pri spopadanju s problematiko spolnih zlorab. Štumpf glede tega navaja, da v škofiji Murska Sobota izvajajo ničelno toleranco do vseh anomalij, jih odpravljajo ter duhovnike usmerjajo na določila kanonskega prava, smernice papeža Frančiška in navodila Slovenske škofovske konference (SŠK).
V civilni iniciativi Dovolj. je so zaradi domnevnega sistemskega prikrivanja spolnih zlorab v slovenski Cerkvi k odstopu pozvali ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta.
Kot je zapisal, mu je hudo za vse žrtve, ki trpijo zaradi spolnih zlorab, kakor tudi za tiste duhovnike, ki so bili "krivo ovadeni in so postali žrtve negativnih namer posameznikov ali civilnih iniciativ". "Iz lastnih izkušenj vem, da ti postopki trajajo zelo dolgo in je pri tem treba upoštevati strokovne službe. Zato je popolnoma razumljivo, da se tudi v ljubljanski nadškofiji ne morejo rešiti vsi primeri kar čez noč," pravi Štumpf.
Sicer pa, kot je zapisal, podpira "dobronamerno in konstruktivno delo civilnih iniciativ, strokovnih služb in tudi posameznikov". Zato bo še naprej sodeloval z njimi, kakor tudi z Ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK, za katero sicer v Dovolj.je zahtevajo, da jo SŠK razpusti.
Civilna iniciativa poziva k odstopu Zoreta
V Civilni iniciativi Dovolj.je so namreč v sredo na novinarski konferenci predstavili svoj pogled na preprečevanje in razkrivanje spolnih zlorab v Cerkvi. Kot so povedali, po enajstih mesecih svojega dela spoznavajo, da v Cerkvi na Slovenskem prihaja "do sistemskega prikrivanja spolnih zlorab in njihovega zavestnega pometanja pod preprogo".
Zato so po poročanju STA k odstopu pozvali Zoreta in vrhovnega predstojnika Misijonske družbe – lazaristov Tomaža Mavriča. Slednjemu očitajo, da se je neustrezno odzval na obtožbe glede domnevnih spolnih zlorab duhovnika Jožeta Planinška.
"Dokler ni sum utemeljen, pastoralni delavec ne dela z otroki in mladoletnimi"
V SŠK so sicer očitke o prikrivanju spolnih zlorab danes še enkrat obširneje zavrnili. Kot so med drugim zapisali, škofje pri svojem ravnanju upoštevajo vsa določila državne in cerkvene zakonodaje. "Vsak škof, duhovnik in pastoralni delavec je dolžan pristojnim državnim ustanovam naznaniti vsak sum, indic ali informacijo o spolni zlorabi (ne glede na čas dogodka), s katero je soočen pri ali v zvezi z opravljanjem verske dejavnosti, in sicer v najkrajšem možnem času. Dokler ni sum utemeljen, je pastoralni delavec umaknjen iz pastoralnega dela z otroki in mladoletnimi," so zapisali.
Kot so poudarili, tudi ne držijo nekatere trditve, da škofje nočejo odpraviti zastaralnih rokov za primere domnevnih spolnih zlorab, za katere ni mogoče začeti civilnih in cerkvenih postopkov: "Škofje so pri svojem delu zavezani načelom pravne države in zastaralnim rokom, ki veljajo po državni zakonodaji. V primeru cerkvenih postopkov pa velja, da jih vse primere obravnava Kongregacija za nauk vere, ki lahko po lastni presoji (in ne na pobudo škofov) zastaralni rok odpravi."
10