Četrtek, 20. 9. 2018, 20.29
6 let, 2 meseca
"Morebitne kraje zločinov naj raziskujejo forenziki, ne amaterji"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,31
12
Na včerajšnje izjave Romana Leljaka glede odpiranja grobišča v Obrežju pri Radečah so se danes odzvali v komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Leljaka opominjajo, da je čas kavbojskega raziskovanja preteklosti minil. Osumljen skrunitve grobišča pa Leljak ne počiva. Po raziskovanju meni, da je v ponedeljek s sodelavci naletel na truplo Andrije Hebranga, hrvaškega komunista, ubitega leta 1949. Ob tem se sprašuje, kaj bi se lahko še skrivalo v preostalih zaščitenih grobiščih.
Čeprav je to več kot 70 let po vojni še vedno neprijetno slišati, je Slovenija posejana s povojnimi grobišči. Pri komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč so evidentirali mrežo več kot šeststotih. Ustrezno raziskali in uredili so jih nekaj manj kot polovico, razlaga Jože Dežman, predsednik komisije.
"Pri izkopih se držimo pravila, da izkopavamo praviloma slovenske žrtve. Načrtujemo večji poseg v Macesnovi Gorici, sicer pa gre za manjše izkope," pojasnjuje Dežman.
Roman Leljak verjame, da je naletel na ostanke znanega hrvaškega komunista Andrije Hebranga.
Dežman: Šlo je za skrunitev
Grobišče pri Radečah, ki ga je v ponedeljek z druščino odkopal Roman Leljak, so imeli pri komisiji jasno označeno, danes pojasni Dežman. Zato še enkrat poudari, da pri gverilski akciji publicista ni šlo za nič drugega kot za skrunitev in da so se s tem dejanjem postavili zunaj zakona.
Leljak pa je po raziskovanju že razvil teorijo, na čigave ostanke je z druščino naletel v ponedeljek. Našli naj bi znanega hrvaškega komunista Andrijo Hebranga, ubitega med čistkami informbirojevcev. Hrvati so ga kot junaka rehabilitirali takoj po osamosvojitvi. A teorija ima nekaj lukenj.
"Z dejanjem so se postavili zunaj zakona, gre za skrunitev," pravi Jože Dežman.
Morebitne kraje zločinov naj raziskujejo forenziki
"Roman Leljak očitno fantazira o transportu posmrtnih ostankov Andrije Hebranga junija 1949 iz Beograda v Radeče," meni Dežman.
Težava je tudi v tem, da naj bi okostje pripadalo mlajšemu moškemu. Kot je dejal Leljak, naj bi po njegovem mnenju šlo za "klasičen zločin nekega mlajšega človeka". Hebrang je bil ubit pri petdesetih.
Bi se lahko v na stotinah neraziskanih, zaščitenih grobišč skrivali še kakšni drugi zločini iz prejšnjega sistema? Dežman pravi, da bi se s postopki, ki so na voljo, to dalo raziskati.
Morebitni kraji zločinov so zaščiteni in bolje je, da jih raziskujejo forenziki kot pa amaterski navdušenci.
V Sloveniji imamo več kot 600 grobišč.
12