SiolNET. Novice Slovenija
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ministrica: Zdravstvo ni optimalno, a daleč od razsula. Koprivnikar: Ne potrebujemo zdravstvene reforme.

0

termometer

Predstavitev analize slovenskega zdravstva, ki jo je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), mineva v znamenju že slišanega, vendar z odstopanji in nasprotujočimi si sklepi.

Od jutra na Brdu pri Kranju poteka predstavitev analize slovenskega zdravstvenega sistema, ki so jo pripravili pri WHO. Ugotovitve analize in predlogi sprememb so bili sprva napovedani že za konec lanskega oktobra, nato pa večkrat zamaknjeni. Analiza bo Slovenijo stala več kot pol milijona evrov.

"Zdravstveni sistem ni optimalen, je pa daleč od kolapsa in razsula," je izsledke analize pospremila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Slovenski zdravstveni sistem je v primerjavi z drugimi državami EU povprečen, po nekaterih kazalnikih pa med najboljšimi, čeprav Slovenija za zdravstvo nameni trikrat manj denarja kot Avstrija, je pojasnila Kolar Celarčeva.

Obstoječe dobre prakse je treba razširiti na sistem, nekatera področja pa kličejo po korenitih spremembah, meni Milojka Kolar Celarc, ki je pohvalila organiziranost ginekologov in pediatrov na primarni ravni zdravstva, kar prispeva k nizki umrljivosti dojenčkov in mater. Financiranje slovenskega zdravstva preveč odvisno od prispevkov od plač Ministrica za zdravje se je od nastopa mandata zavzemala za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, danes pa pravi, da slika ni črno-bela. Slabost Kolar Celarčeva vidi v enakih premijah za vse, kar je po njenem mnenju manj pravično. Po drugi strani so plačila iz žepa v Sloveniji s 13 odstotki vseh stroškov v zdravstvu med najnižjimi v EU, dodaja ministrica.

Analiza kaže, da je financiranje slovenskega zdravstva preveč odvisno od prispevkov od plač, priznava Kolar Celarčeva, Slovenija pa iz proračuna za zdravstvo nameni najmanj od vseh članic EU. "Samo z dodatnim denarjem ne bomo dosegli boljšega zdravstvenega sistema," pa je prepričan Boris Koprivnikar, minister za javno upravo.

Koprivnikar: Analiza potrjuje, da Slovenija ne potrebuje reforme, ampak posamezne izboljšave Ne reformiramo nečesa, kar je dobro, temveč nekaj, kar je že dobro, delamo še boljše, je dejal Koprivnikar. Po njegovem mnenju prav analiza WHO potrjuje, da Slovenija ne potrebuje zdravstvene reforme, "ampak izboljšave na točno določenih delih".

Slovensko zdravstvo naj bo kot Petra Majdič, ne kot Peter Prevc Vire je treba razpršiti in sprejeti proticiklične ukrepe, je glede zdravstvenega financiranja dejal Josep Figueras z observatorija za zdravstvene sisteme in politike pri WHO. Večina držav EU ima le eno zavarovalnico za obvezno zdravstveno zavarovanje, kjer so nujne spremembe predvsem v smislu boljše regulacije, je poudaril.

Pomanjkljivosti v zdravstvu ni mogoče rešiti s čudežno tableto in takoj priti na cilj, je opozoril Figueras. Spremembe v zdravstvu je primerjal z zimskimi športi in dejal, da je korak za korakom do uspeha Petre Majdič boljši princip od hitrih skokov Petra Prevca.

Napredek in novi izzivi pri zdravljenju raka Figueras je izpostavil dva primera dobre prakse: referenčne ambulante družinske medicine in koordinatorje zdravniške oskrbe. Ocenjuje, da je treba povečati obseg delovanja patronažne službe in uvesti posvetovalne organe za primarno raven zdravstva. Sistemsko posvetovanje družinskih zdravnikov s specialisti pri obravnavi bolnikov predlaga tudi Figuerasova sodelavka Ellen Nolte.

Po njenem mnenju bi tako zmanjšali število napotitev na sekundarno raven, tak sistem pa že imajo na Finskem, Švedskem, pri nas pa v UKC Ljubljana. Sistemsko je treba urediti tudi odpuščanja iz bolnišnične oskrbe, dodaja Noltejeva.

"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je neumnost" Zdajšnji sistem financiranja zdravstva temelji pretežno na prispevkih od plač, zato se je delež javnih sredstev v zdravstvu zmanjšal, povečala pa so se zasebna sredstva, je dejal Charles Normand iz Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike. Po njegovem mnenju to ni želena smer. Treba je povečati delež javnih sredstev za zdravstvo, prej pa ugotoviti, ali se obstoječa sredstva učinkovito porabljajo.

"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je neumnost," meni Normand, ki istočasno priznava, da je zdravstvo manjkajoča sredstva pridobilo ravno z dopolnilnim zavarovanjem. Po njegovem mnenju je tak sistem nepravičen in ne omogoča posamezniku, da ne bi plačeval zavarovanja.

Ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja bi bilo treba v zdravstvu nadomestiti 400 milijonov evrov, ocenjuje Normand, vendar na način, ki bi zmanjševal neenakost in administrativne stroške. Kot druge možnosti vidi obdavčitev upokojencev, dodatnih 20 evrov na otroka iz proračuna v zdravstveno blagajno ter višjo obremenitev alkohola in tobaka.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin