Petek, 8. 1. 2016, 13.22
8 let, 7 mesecev
Ministrica: Zdravstvo ni optimalno, a daleč od razsula. Koprivnikar: Ne potrebujemo zdravstvene reforme.
Od jutra na Brdu pri Kranju poteka predstavitev analize slovenskega zdravstvenega sistema, ki so jo pripravili pri WHO. Ugotovitve analize in predlogi sprememb so bili sprva napovedani že za konec lanskega oktobra, nato pa večkrat zamaknjeni. Analiza bo Slovenijo stala več kot pol milijona evrov.
"Zdravstveni sistem ni optimalen, je pa daleč od kolapsa in razsula," je izsledke analize pospremila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Slovenski zdravstveni sistem je v primerjavi z drugimi državami EU povprečen, po nekaterih kazalnikih pa med najboljšimi, čeprav Slovenija za zdravstvo nameni trikrat manj denarja kot Avstrija, je pojasnila Kolar Celarčeva.
Obstoječe dobre prakse je treba razširiti na sistem, nekatera področja pa kličejo po korenitih spremembah, meni Milojka Kolar Celarc, ki je pohvalila organiziranost ginekologov in pediatrov na primarni ravni zdravstva, kar prispeva k nizki umrljivosti dojenčkov in mater.
Analiza kaže, da je financiranje slovenskega zdravstva preveč odvisno od prispevkov od plač, priznava Kolar Celarčeva, Slovenija pa iz proračuna za zdravstvo nameni najmanj od vseh članic EU. "Samo z dodatnim denarjem ne bomo dosegli boljšega zdravstvenega sistema," pa je prepričan Boris Koprivnikar, minister za javno upravo.
Pomanjkljivosti v zdravstvu ni mogoče rešiti s čudežno tableto in takoj priti na cilj, je opozoril Figueras. Spremembe v zdravstvu je primerjal z zimskimi športi in dejal, da je korak za korakom do uspeha Petre Majdič boljši princip od hitrih skokov Petra Prevca.
Po njenem mnenju bi tako zmanjšali število napotitev na sekundarno raven, tak sistem pa že imajo na Finskem, Švedskem, pri nas pa v UKC Ljubljana. Sistemsko je treba urediti tudi odpuščanja iz bolnišnične oskrbe, dodaja Noltejeva.
"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je neumnost," meni Normand, ki istočasno priznava, da je zdravstvo manjkajoča sredstva pridobilo ravno z dopolnilnim zavarovanjem. Po njegovem mnenju je tak sistem nepravičen in ne omogoča posamezniku, da ne bi plačeval zavarovanja.
Ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja bi bilo treba v zdravstvu nadomestiti 400 milijonov evrov, ocenjuje Normand, vendar na način, ki bi zmanjševal neenakost in administrativne stroške. Kot druge možnosti vidi obdavčitev upokojencev, dodatnih 20 evrov na otroka iz proračuna v zdravstveno blagajno ter višjo obremenitev alkohola in tobaka.