Ponedeljek, 7. 11. 2016, 9.50
6 let, 7 mesecev
Maja Makovec Brenčič ostaja ministrica za izobraževanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,68
28
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je prestala interpelacijo, ki jo je zoper njo v DZ vložila SDS. Za interpelacijo je glasovalo 18 poslancev, proti pa jih je bilo 48. Razprava v DZ je sicer trajala 12 ur.
V skladu s poprejšnjimi napovedmi so za interpelacijo glasovali poslanci SDS in NSi, proti pa so bili poslanci koalicije. Poslanci ZL niso glasovali, izjema je bila poslanka Violeta Tomić, ki je glasovala proti interpelaciji. Prav tako niso glasovali poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev.
Ministrica je ob koncu razprave na očitke odgovorila na kratko. Med drugim je povedala, da se zaveda, da je odločbo ustavnega sodišča treba uresničiti, kar bodo po njenem prepričanju naredili z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil poslan v medresorsko usklajevanje. Na ministrstvu po njenih besedah tako postopke nadaljujejo "pregledno in premišljeno".
SDS za financiranje v celoti
V SDS so interpelacijo zoper ministrico vložili, ker še vedno ostaja neuresničena odločba ustavnega sodišča, s katero je to že pred skoraj dvema letoma DZ naložilo, da je treba zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja spremeniti tako, da bodo javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirani v celoti, ne zgolj 85-odstotno.
Tomaž Lisec (SDS) je v imenu predlagateljev dejal, da bo usoda ministrice kljub prestani interpelaciji ostala negotova. Njena usoda bo vse bolj negotova z vsakim korakom, ki ga bo naredila s sprejemanjem omenjene novele, pri čemer težav ne bo imela z opozicijo, ampak s koalicijo, je napovedal.
Še bolj kot ministrica je po mnenju Lisca odgovoren predsednik vlade Cerar, ki bi moral ministrici naložiti uresničitev ustavne odločbe. Predsednik vlade je tako "zaradi svojega delovanja v nasprotju z ustavo ter odločbami ustavnega sodišča na zelo dobri poti k ustavni obtožbi zaradi kršitev ustave in zakonov, storjenih pri opravljanju njegove funkcije", je še dejal poslanec SDS.
Kaj je ustavna obtožba?
Predsednika vlade ali ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Ustavno obtožbo ima pravico predlagati najmanj 10 poslancev. Predlog za uvedbo postopka mora biti poslan predsedniku državnega zbora v pisni obliki in s podpisi predlagateljev. Državni zbor mora o predlogu odločati vsaj v 60 dneh od sprejema predloga. Če državni zbor odločitve v tem roku ne sprejme, velja, da je predlog zavrnjen.
Novela je v usklajevanju
Makovec-Brenčičeva je v uvodu v današnjo razpravo očitke iz interpelacije v celoti zavrnila kot neutemeljene. Da navedbe, da ne želi uresničiti odločbe ustavnega sodišča, niso resnične, po njenem dokazuje prav novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so jo poslali v medresorsko usklajevanje in naj bi odpravila neustavno stanje.
Z novelo sicer nekoliko zamujajo, a to zato, ker želijo z njo po njenih besedah vprašanje ustanavljanja in financiranja zasebnih šol urediti celovito. Tako bodo vanjo zajeti še drugi elementi v zvezi z delovanjem novoustanovljenih zasebnih šol, kot so pogoji ustanavljanja, pridobitev javne veljavnosti ter spremljanje kakovosti.
Čeprav bi v SD in DeSUS vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol raje reševali drugače, to je s spremembo ustave, ki so jo vložili v DZ, so ministrico podprli. Podprl jo je tudi premier Miro Cerar.
28