Sreda, 4. 1. 2017, 10.11
6 let, 6 mesecev
Minister Klemenčič razgalil sodnike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,05
3
"Za take ukrepe je že skrajni čas. Bolj kot je sodstvo pregledno in odprto, bolje je za pravno in demokratično državo." Tako Jernej Letnar Černič komentira spremembe sodnega reda, na podlagi katerih bodo pomembnejše sodne odločbe prosto dostopne na spletu, obrazi sodnikov bodo znani javnosti, omogočen pa bo tudi brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov.
Spremenjen sodni red velja od 1. januarja letos.
- Vrhovno sodišče mora ministrstvu zagotavljati nemoteno posredovanje sodnih odločb o glavni stvari za spremljanje delovanja sodišč, zagotavljanje enotnosti sodne prakse in javno objavo sodb, in sicer najpozneje v 15 dneh po tem, ko so jih poslali strankam v postopku.
- Omogočen bo brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov. To pomeni, da bo lahko vsakdo kadarkoli pogledal, v kateri fazi postopka je neka zadeva. To storitev mora vrhovno sodišče zagotoviti v roku devetih mesecev.
- Pred začetkom javne glavne obravnave, pri kateri javnost ni izključena, in ob razglasitvi odločitve bo dovoljeno fotografiranje in snemanje. Za snemanje sodnika oziroma članov senata njihovo dovoljenje ne bo več potrebno.
- Z dovoljenjem predsednika sodišča je dovoljeno tudi snemanje celotne glavne obravnave.
- Prepoved izražanja mnenja v javnosti o vprašanjih glede zadev, ki so na sodišču v reševanju, je minister Klemenčič s sodnega osebja razširil tudi na sodnike.
"Sodnik opravlja javno funkcijo. Če dela po svojem znanju, vesti in poštenju, ne vem, zakaj ne bi pred javnostjo nastopil s svojimi argumenti," meni sodnica Barbara Zobec.
Sodnik je javna oseba
"Sodnik je javna oseba, funkcionar in ne vidim razloga, zakaj ga ne bi smeli snemati. Na Hrvaškem je na internetu objavljeno celo njihovo premoženjsko stanje. To se mi ne zdi nikakršen pritisk na sodnike," pravi sodnica vrhovnega sodišča Barbara Zobec.
Osnovna težava je neenotna sodna praksa
Neenotno sodno prakso vidi kot osnovno težavo slovenskega sodstva. "Če bo sodna praksa enotna, kar je izrazito naloga vrhovnega sodišča, bo pripad, zlasti v civilnih zadevah, upadel. Če bodo stranke vnaprej vedele, kako se bo njihova zadeva končala, se morda sploh ne bodo spuščale na sodno pot," meni sodnica.
Zakaj sodna praksa ni enotna? "Ker je premalo argumentiranih odločb vrhovnega sodišča. Največji poudarek bi morali posvetiti kakovosti sojenja," pravi Zobčeva. Enotne sodne prakse pa ne more doseči ministrstvo, "dosegli jo bomo samo mi. To je ključna naloga vrhovnega sodišča," je prepričana.
Zato oba sogovornika izpostavljata kandidata za predsednika vrhovnega sodišča Rudija Štravsa, ki v svojem programu poudarja poenotenje sodne prakse in vidi vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče.
3