Mama triletnika se iz meseca v mesec bori za preživetje #video

Video: Planet TV

Bliža se konec leta in številni se že ubadajo z vprašanjem, s čim obdariti svoje bližnje in s katerimi jedmi obložiti praznično mizo, a vsak sedmi Slovenec se v tem trenutku bojuje za vsakodnevno preživetje. Večina brez pomoči humanitarnih organizacij ne bi preživela. Tudi redna služba številnim ne zagotavlja več dostojnega preživetja.

Z otrokom živita v neprimernem stanovanju

Foto: Planet TV "Od jutra do večera se resnično boriš z revščino," pripoveduje mama triletnega otroka. Takoj po rojstvu otroka jo je zapustil partner, ostala je brez denarja in v neprimernem stanovanju. "Zaradi teh slabih stanovanjskih razmer sva verjetno oba zbolela. Imela sva sanacijo plesni, morala bi zamenjati cevi, ki so še iz svinca."

Lani razdelili deset tisoč paketov pomoči

Denarno pomoč iščeta pri prijateljih, pri dobrodelnih ustanovah dobita oblačila in hrano. V centru Rdečega križa pakete delijo trikrat na teden. Lani so jih razdelili več kot 10 tisoč. Večina prejemnikov se redno vrača, čeprav naj bi šlo prej za pomoč v trenutni stiski. 

Pod pragom revščine živi za eno Ljubljano ljudi

Kljub uradnemu koncu krize, ki ga je razglasila politika, se številke ne premaknejo nikamor. Število revnih se je v štirih letih zmanjšalo za samo 0,6 odstotka, v Sloveniji pod pragom revščine še vedno živi kar 280 tisoč ljudi, to je skoraj enako številu prebivalcev Ljubljane. Še bolj pretrese podatek, da je med njimi kar 46 tisoč mladoletnih.

Foto: Planet TV

"Težava je spodbuda, ki je v družini ne morejo dobiti, težavi sta izključevanje in izločanje teh otrok. Oni nimajo vrstnikov, oni nimajo prijateljev med svojimi vrstniki," opozarja Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste Polje.

Varnost, spodbudo in prijatelje, vse to dobijo v večgeneracijskem centru. Ta je namenjen predvsem ranljivim skupinam, a vanj prihajajo tudi otroci iz srečnejših okolij. Tukaj dobijo spodbudo, da razvijejo svoje potenciale.

"Večkrat na teden izvajamo učno pomoč za osnovnošolce, zelo pomembni so informativni kotiček, kjer se ljudje seznanijo s svojimi pravicami, kuharske delavnice, pa telovadba za starejše, imamo Zumbo za mlajše," pravi Tanja Petek, Vodja centra Skupna točka. Naša sogovornica, ki želi zaradi stigme ostati anonimna, svojega triletnega otroka sem pripelje vsak dan.

"Ko poveš, da imaš otroka, se pogovor o zaposlitvi konča"

Medtem ko se igra, sama hodi na razgovore za službo. "Ko poveš, da imaš majhnega otroka v vrtcu, se pogovor o zaposlitvi nekako konča," pripoveduje. Po izobrazbi je diplomirana socialna delavka. Pri 40 letih sploh še ni bila zaposlena. Študij je zavlekla za osem let, da je lahko delala prek študentskega servisa. "Zdi se mi, da bi bilo veliko boljše, da mi namesto socialne podpore plačali pripravništvo in da bi mi omogočili službo," dodaja.

Hodijo v službo, pa ne zaslužijo za preživetje

Še večja sramota za državo so revni, ki imajo službe. Na Karitasu opozarjajo, da število revnih zaposlenih hitro raste. Čeprav vsak dan hodijo na delo, je med njimi samo 11 tisoč revnih manj kot med brezposelnimi. "To pomeni, da posameznik ali pa oba zaposlena ne zaslužita toliko, da bi družina dostojno živela," pravi Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske Karitas. Največja težava so položnice. Pri Karitasu so jih letos plačali 12.500 družinam in posameznikom, ki ob tem dobijo tudi nasvet, kako naj denar najpametneje porabijo. "Mi smo v službi človekovega dostojanstva, da ta človek živi človeka vredno življenje s svojo družino," dodaja Jerebic.

Na mesec dobi 539 evrov. Ko plača položnice, ji ne ostane ničesar več.

Včasih pa to preprosto ni mogoče. Naša sogovornica na mesec dobi 539 evrov socialne pomoči. Če to primerjamo s 613 evri minimalnih življenjskih stroškov pri nas, je jasno, da se mesec konča z minusom. "Trudim se, vsaj poleti, da poskušam plačati vse položnice, zdaj pozimi je to težje, vsaj ene ali dveh ne morem plačati, teh stanovanjskih, ogrevanja in preostalega."

Foto: Planet TV