Četrtek, 22. 2. 2024, 19.22
2 meseca
Mali delničarji razočarani: Vlada bi morala poskrbeti za hitro izplačilo odškodnin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
"Ne razumemo, zakaj se po več kot desetih letih od sanacije bank, v kateri je več kot sto tisoč lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev," menijo v društvu Malih delničarjev.
Vlada je potrdila predlog novega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ta naj bi odpravil razloge, zaradi katerih je ustavno sodišče lani razveljavilo prvi poskus ureditve tega področja, in prinesel dodatne izboljšave sodnega varstva za razlaščene v sanaciji bank pred desetletjem. V društvu Mali delničarji Slovenije so razočarani nad predlogom novega zakona. Prepričani so, da za dokazovanje oškodovanja nekdanjih imetnikov ni nobene potrebe in da bi morala vlada namesto tega poskrbeti za hitro izplačilo odškodnin.
Ministrstvo za finance je po poletni javni obravnavi osnutek predloga novega zakona objavilo konec oktobra lani, po skoraj štirih mesecih pa ga je zdaj sprejela vlada in ga pošilja v parlamentarno obravnavo.
Prvi zakon za ureditev tega perečega vprašanja, sprejet konec leta 2019, je ustavno sodišče najprej zadržalo, nato pa po vmesni preverbi na Sodišču EU februarja lani razveljavilo, razlog pa je bila ureditev financiranja morebitnih odškodnin. Zakon je namreč med drugim plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, nalagal Banki Slovenije.
Ministrstvo: Predlog novega zakona uvaja dodatne rešitve
Predlog novega zakona to neustavnost po navedbah ministrstva za finance odpravlja, hkrati pa po zagotovilih pripravljalcev uvaja še dodatne rešitve, da bo sodno varstvo za nekdanje imetnike učinkovitejše.
Med dodatnimi rešitvami so na ministrstvu izpostavili izdelavo predhodnega mnenja o tem, ali bi nekdanji imetniki prejeli plačilo, ki izhaja iz imetništva kvalificiranega instrumenta, v primeru, da izredni ukrep ne bi bil izrečen, in v kolikšni meri.
Predhodno mnenje bo po predlogu pripravila skupina sedmih neodvisnih strokovnjakov in bo podlaga za nadaljnje postopke po tem zakonu. Če bi bilo iz mnenja neodvisnih strokovnjakov razvidno oškodovanje nekdanjih imetnikov, bo vlada z uredbo določila poravnalno shemo, v okviru katere bi nekdanji imetniki lahko prejeli do 60 odstotkov morebiti ugotovljenega oškodovanja.
Novosti na področju sodnih postopkov
Novosti so tudi na področju sodnih postopkov. Predlog ureja predvsem možnost vložitve kolektivne odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, s čimer vlada naslavlja problematiko vlaganja velikega števila tožb in s tem preobremenjenost sodstva, saj je nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank več kot sto tisoč.
Predlog zakona določa tudi možnost združitve pravd, in sicer v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo. Smiselno je, da so vprašanja, o katerih bo odločalo sodišče in ki so skupna vsem postopkom, ki bodo vodeni v skladu s tem zakonom, rešena enako za vse.
Plačilo potencialnih odškodnin predlog zakona v skladu z odločbo ustavnega sodišča ureja na način, da po pravnomočnosti sodb iz tega zakona potencialna obveznost plačila po teh sodbah preide na državo.
Ta pa bi v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev tistega dela izplačanih denarnih sredstev in drugih stroškov, ki predstavlja plačilo za škodo, ki sta jo Banka Slovenije ali oseba, ki jo je pooblastila Banka Slovenije in ki je delovala na podlagi njenih navodil, povzročili s svojim ravnanjem, če sta pri tem resno kršili svojo dolžnost skrbnega ravnanja, so pojasnili na ministrstvu.
Glede dostopa do vseh dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris kvalificiranih obveznosti bank, predlog zakona ohranja rešitve iz razveljavljenega zakona (vzpostavitev virtualnih podatkovnih sob, možnost dostopa do dodatnih dokumentov preko sodišča in podobno).
Predlog zakona bodo na ministrstvu za finance podrobneje predstavili prihodnji teden.
V društvu Malih delničarjev razočarani
Potem ko je vlada potrdila predlog novega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, so se oglasili v društvu Malih delničarjev. "Ne razumemo, zakaj se po več kot desetih letih od sanacije bank, v kateri je več kot sto tisoč lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev, sprašujemo, ali bi dobili več kot nič, in zato ustanavljamo komisijo sedmih strokovnjakov, ki naj bi to raziskali," so zapisali v sporočilu za javnost.
Dokaz je po njihovih navedbah ogromno premoženje, ki ga je pridobila nekdanja Družba za upravljanje terjatev bank, zdaj pripojena Slovenskemu državnemu holdingu. Če prevzetih terjatev ne bi prodala, bi lahko predstavljale stečajno maso za poplačilo razlaščencev, so prepričani.
"Če želimo pošteno poplačilo, naj Slovenija skupaj z Banko Slovenije vnovič izvede pošteno cenitev skladno z veljavno direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje kreditnih institucij ter investicijskih podjetij, ugotovi dejanski plus ali minus in razliko nadomesti skupaj z obrestmi vsem vlagateljem," so pozvali.
Čas je, da se nehamo spraševati, ali je škoda nastala ali ne, in namesto tega raje poskrbimo za hitro izplačilo odškodnin, so poudarili. "Pri tem izrecno opozarjamo, da je zakonska omejitev odškodnine na največ 60 odstotkov neskladna z ustavo. Če bo taka dikcija ostala, bo zakon znova romal na ustavno sodišče," so dodali.
