Torek, 29. 10. 2019, 12.51
5 let, 1 mesec
Ljudi so slekli, zvezali, postrelili in zmetali v brezno #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
136
"Ljudi so slekli in jim pobrali vse, kar je bilo vrednega, pustili so jih v spodnjem perilu. Nekaterim so razbili tudi proteze, da so prišli do zlatih zob. Grozljivost brezen je v tem, da je veliko ljudi vanje padlo živih, Ti ljudje so potem v njih umirali več dni," dogajanje med poboji po koncu druge svetovne vojne opisuje speleolog Andrej Mihevc, ki je preiskoval dogajanje v breznu pod Macesnovo gorico.
Video: Jan Lukanovič
Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je predstavila nedavna odkritja v zvezi s povojnimi poboji v breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Arheološke in topografske raziskave so po besedah predsednika komisije Jožeta Dežmana pokazale, da je med žrtvami ogromno Slovencev.
Arheologi odkrili desetine kilogramov osebnih predmetov
"Brezno pod Macesnovo gorico je po dozdajšnjih raziskavah centralno morišče vojnih ujetnikov Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu," je poudaril in dodal, da naj bi glede na desetine kilogramov najdenih osebnih predmetov in popise oseb v jami umrlo okoli 1.500 Slovencev. Ljudi so slekli, jim pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.
"Ta hip ne vemo, da bi Slovence pobijali drugje, čeprav dopuščamo možnost, da je še kje kakšna lokacija, kjer se bo izkazalo, da so pobiti Slovenci," je poudaril Dežman in dodal, da se je iz brezna pod Macesnovo gorico rešilo vsaj sedem oseb, med njimi tudi oče predsednika SDS Janeza Janše.
Kot je še dejal, je bilo "po drugi svetovni vojni okoli 15 tisoč pripadnikov oziroma pol partizanske vojske angažirane v morilskih enotah Korupsa narodne obrambe", med partijci, najbolj odgovornimi za poboje na področju Slovenije, pa je navedel Josipa Broza Tita, Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča in Ivana Mačka.
Vsak dan pripeljali nove žrtve
Tudi speleolog Andrej Mihevc je poudaril, da gre verjetno za največje povojno morišče Slovencev, a da tega ne moremo vedeti zagotovo, saj so nekatera morišča, med drugim tudi Stari Hrastnik, nedostopna.
"Imamo pričevanja ljudi, ki so preživeli streljanje in so jih žive vrgli v jamo. Zatekli so se v stranski rov, kjer so se skrivali več dni. Pripovedovali so, da so vsak dan pripeljali nove žrtve in jih metali v jamo ter hkrati minirali rob brezna, da so velike skale padale vanj," je poudaril.
"Ljudi so slekli in jim pobrali vse, kar je bilo vrednega, pustili so jih v spodnjem perilu. Nekaterim so razbili tudi proteze, da so prišli do zlatih zob. Grozljivost brezen je v tem, da je veliko ljudi vanje padlo živih. Ti ljudje so potem v njih umirali več dni," je dodal.
Kriminalist: Naredili bomo vse, da odkrijemo morebitne še živeče storilce
Prejšnji teden so jamski prostor pregledali pripadniki posebne enote policije s kriminalističnim svetnikom Pavlom Jamnikom. Ta je poudaril, da so se arheološka in druga dela v jami in okoli nje ustavila takoj, ko so našli prve človeške ostanke. Dejal je še, da policija tako pri povojnih pobojih kot pri vseh drugih zločinih vedno stori vse, kar je mogoče, da najde ljudi, ki bi bili lahko kakorkoli povezani z dejanji.
"S forenzični deli poskušamo najti kakršnekoli sledi, ki bi služile kot dokaz, kdo bi lahko bili morebitni še živeči storilci. Dokler obstaja teoretična možnost, da kdo od njih živi, policija naredi vse, da jih odkrije," je dejal in dodal še, da je zaradi množičnosti pobojev neverjetno, da policiji do danes ni uspelo najti niti ene osebe, ki bi jim lahko s svojo izpovedjo kakorkoli pomagala pri preiskovanju.
136