SiolNET. Novice Slovenija
1,98

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov

"Ljudi je še vedno strah"

1,98

termometer

brezno
Foto: Bor Slana

Obhajamo dan spomina na žrtve totalitarnih režimov fašizma, nacizma in komunizma. Ti režimi so med Slovenci zahtevali skoraj sto tisoč žrtev, mnoge med njimi še vedno brez grobov ležijo po slovenskih gozdovih.

Veliko žrtev na svoj grob še čaka. Spomladi so jamarji začeli izkopavati ostanke žrtev v Krimski jami. Občina Borovnica se je namreč pred leti odločila, da bo poskrbela za pokop vseh mrtvih na svojem ozemlju. V nedeljo, 25. septembra, bodo tako v Begunjah pri Cerknici simbolično pokopali pomorjene v Krimski jami, kjer je spomladi leta 1942 zločine izvajal partizanski bataljon Ljube Šercerja. Znašal se je zlasti nad civilisti, pa tudi nad partizani. Med 27 izkopanimi je 14 žensk, večinoma mladih deklet.

Ljudi je še vedno strah

Na tem območju je bilo žrtev še veliko več. Nedaleč od Krimske jame so tako našli še eno brezno, v katerem so bili ostanki vidni že mimoidočim, a si na to nihče ni upal opozoriti. "Zakaj jih ne bi v 25 letih svobodne Slovenije kdo pobral? Ljudi je še vedno strah," ugotavlja zgodovinar Jože Dežman, ki vodi vladno komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

Trenutna izkopavanja nakazujejo, da so Krimsko jamo za prikrivanje zločinov uporabljali tudi po vojni. Iskanje in izkopavanje pa je oteženo tudi zato, ker je bila 40 metrov globoka jama večkrat minirana in zasuta, da bi zločini dlje ostali neodkriti. "Ob tem se kaže podobna zmeda zločincev kot v rovu Svete Barbare – gre za več faz pokrivanja slabe vesti," pravi Dežman.

Alenka Puhar, disidentka in borka za človekove pravice Alenka Puhar, disidentka in borka za človekove pravice Foto: Klemen Korenjak Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je danes v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo za vse žrtve totalitarizmov. Po maši je prevajalka, publicistka in disidentka Alenka Puhar v nagovoru opozorila na to, da je sodelovanje med nacisti in komunisti – tudi s paktom med Hitlerjem in Stalinom (dan spomina na žrtve totalitarizmov obhajamo prav na dan sklenitve tega pakta, op. a.) – vse preveč pozabljeno.

Spomnila je tudi na besede trenutne ruske oblasti, da je bil pakt sijajen dosežek sovjetske diplomacije, in na Putinova svarila, ki jih je izrekel na Vršiču, pred poskusi potvarjanjem zgodovine. "Le kdo bi bil bolj primeren za pridigarja o ponarejanju zgodovine kot šolani KGB-jevec?" je pripomnila.

Žrtev ne bodo identificirali

Simbolni pokop žrtev iz Krimske jame bo 25. septembra v Begunjah pri Cerknici. (Fotografija je simbolična) Simbolni pokop žrtev iz Krimske jame bo 25. septembra v Begunjah pri Cerknici. (Fotografija je simbolična) Foto: Matej Povše

Žrtve, izkopane v Krimski jami, ne bodo identificirane, ker so se svojci umorjenih odrekli analizi DNK. Da bi država sama poskrbela za identifikacijo vseh trupel oziroma za hrambo DNK ni ne pravne podlage ne logističnih možnosti ne denarja, pojasnjuje Dežman.

Tudi kazenski postopek za zdaj ne bo sprožen, ker ocenjujejo, da ni možnosti, da bi policija odkrila konkretnega storilca teh zločinov, je povedal kriminalist Pavel Jamnik. Policisti sicer spremljajo delo pri jami. Če bi se med izkopavanjem prišli do informacij, ki bi omogočali identifikacijo storilca, bi policija zadevo prevzela, še pravi Jamnik, ki je prepričan, da policija svoje delo v zvezi z medvojnimi in povojnimi morišči dobro opravlja. Marsikdaj pa se ustavi na sodiščih, je kritičen Dežman.

A stvari se spreminjajo, danes lahko raziskujemo. Težava je le večno tarnanje, da ni nič narejenega, pravi zgodovinar. "Ne pričakujmo ničesar od države, ker država smo mi," trdi Dežman, ko spodbuja, da bi moral tudi pri odkopavanju žrtev vsak prispevati svoj delež.

Med žrtvami četrtina civilistov
Približno 83.000 je bilo žrtev druge svetovne vojne, več kot 14.000 pa jih je življenje izgubilo po njej – v povojnih pobojih ali kot posledica trpljenja v taboriščih, navaja zgodovinarka Vida Deželak Barič z Inštituta za novejšo zgodovino. Več kot 31 tisoč Slovencev je pobil nemški okupator, nekaj čez 24 tisoč partizani, 6.400 italijanski okupator, nekaj več kot pet tisoč Rdeča armada, okoli 4.400 pa protirevolucionarni tabor. Za več kot 20 tisoč žrtev povzročitelj smrti ni znan.

Več kot 23.000 je bilo civilnih žrtev, več kot 28.000 partizanov ter okoli pet tisoč aktivistov OF in partizanskih sodelavcev. Med domobranci je bilo več kot 14.000 žrtev vojnega in povojnega nasilja.

Komentarji

8

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • amarita / 24.08.2016. ob 10:53 +3 0

    SE VEDNO SMRT FASIZMU,NACIJONALSOCIJALIZMU IN KOMUNIZMU!!! SVOBODA NARODOM!!!

    +3 0
  • fizik10 / 03.10.2016. ob 09:21 0 0

    Kanegra, izdajalci tukaj gor nimajo prostora. Svoje nečednosti potiskate na druge. Moja bitka je bila leta 1991, katero si po domače popu*il. Ne maram izdajalcev

    0 0
  • matija11 / 23.08.2016. ob 22:36 +3 - 3

    Naslov "Ljudi je še vedno strah" ne vem zakaj je treba pisati nekaj kar ne drži!!! Strah je lahko samo izdajalce naroda!!!

    +3 - 3
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin