Petek, 5. 6. 2026, 18.36
1 mesec
Vojna v Ukrajini
Putin: Ne vidim smisla v srečanju z Zelenskim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,83
Rusko gospodarstvo se od začetka invazije na Ukrajino vse bolj podreja vojnim potrebam in je izpostavljeno velikemu pritisku obsežnih sankcij Zahoda.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zavrnil možnost neposrednega srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki ga je ta predlagal v odprtem pismu. Kot je dejal na ekonomskem forumu v Sankt Peterburgu, v tem ne vidi smisla, dokler ni dogovora o pogojih za končanje vojne.
20.23 Putin v srečanju z Zelenskim zaenkrat ne vidi smisla
18.32 Putin: Rusko gospodarstvo se ni sesulo
14.51 Rusija in Ukrajina izmenjali po 185 vojnih ujetnikov
13.45 V napadih z droni v Azovskem morju ubitih pet Azerbajdžancev
13.05 Nov incident v Romuniji: v pristanišču eksplodiral pomorski dron
11.10 V ruskih napadih v Ukrajini ubitih sedem ljudi
8.48 Predstavniški dom kongresa kljub nasprotovanju Bele hiše potrdil pomoč Ukrajini
7.31 Zelenski Putinu predlagal srečanje na štiri oči za končanje vojne
20.23 Putin v srečanju z Zelenskim zaenkrat ne vidi smisla
"Ne vidim smisla v srečanju. Smiselno je samo za ukrajinsko stran, da bi ustavila napredovanje naših oboroženih sil. To je vse. In potrebujemo dogovore," je dejal Putin. "Naj strokovnjaki delajo, razvijajo rešitve, nato pa se lahko srečava," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Ponovil je, da se bo vojna v Ukrajini, ki jo je Rusija z invazijo začela februarja 2022, končala takrat, ko bo Rusija dosegla svoje cilje. "Vojaško posredovanje se bo nekega dne, predvidevam, končalo. Brez dvoma se bo končalo, ko bomo dosegli cilje, ki smo si jih zadali," je povedal.
Zelenski je pred tem v četrtek Putinu predlagal srečanje na štiri oči, na katerem bi govorila o končanju vojne med državama. Ukrajinski predsednik je v pismu tudi omenil, da bi morali v pogajanjih sodelovati predstavniki Evrope in ZDA ter morda delovati kot poroki za kakršen koli prihodnji sporazum.
V odzivu na današnji Putinov odgovor je Zelenski menil, da ruski predsednik s tem izbira vojno. "Žal ruska stran spet izbira vojno – vsi so slišali današnji odgovor. Šibek odgovor. Preprosto noče končati vojne," je po poročanju AFP sporočil ukrajinski predsednik.
18.32 Putin: Rusko gospodarstvo se ni sesulo
Rusko gospodarstvo, ki je od začetka invazije na Ukrajino podvrženo obsežnim sankcijam Zahoda, se ni sesulo, je danes zatrdil ruski predsednik Vladimir Putin, a hkrati priznal, da se je gospodarska rast nekoliko upočasnila, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
"Seveda slišimo kritike z vseh strani, da se je vse sesulo. Spustili smo se na isto raven, na kateri so države evroobmočja živele v zadnjih nekaj letih," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na gospodarskem forumu SPIEF v Sankt Peterburgu dejal Putin.
Dodal je, da Rusija stremi k "suverenemu gospodarstvu" in izrazil prepričanje, da si bo to kmalu opomoglo. V svojem nagovoru je tudi nakazal, da bi se ruski proračunski primanjkljaj letos lahko še povečal.
Po Putinovem mnenju se Zahod tudi z uvedbo sankcij proti Moskvi ne drži mednarodnih pravil trgovanja, navaja ruska tiskovna agencija Tass. "Ko je bilo to zanje koristno, so promovirali Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) in njene ideje ter vabili druge države k sodelovanju. Ko pa je Zahod začel izgubljati v konkurenčnem boju, so splošna, univerzalna trgovinska pravila (...) postala nezanimiva," je dejal.
Rusko gospodarstvo se od začetka invazije na Ukrajino vse bolj podreja vojnim potrebam in je izpostavljeno velikemu pritisku obsežnih sankcij Zahoda. Rast cen, višanje davkov in zadolževanje so prizadeli mnoge v državi. Ukrajina medtem krepi napade na rusko energetsko infrastrukturo, s čimer ogroža najpomembnejši ruski vir prihodkov.
14.51 V Rusija in Ukrajina izmenjali po 185 vojnih ujetnikov
"5. junija se je z ozemlja, ki ga nadzira kijevski režim, vrnilo 185 ruskih vojakov. V zameno je bilo izročenih 185 ukrajinskih vojnih ujetnikov," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo rusko ministrstvo za obrambo.
Izmenjavo je potrdil tudi Zelenski, ki je na omrežju X opozoril, da je Rusija nekatere ujetnike zadrževala že od leta 2022. "Vrnitev naših ljudi je za Ukrajino ključna prednostna naloga. Vsak dan si prizadevamo za osvoboditev vsakega ukrajinskega moškega in ženske iz ujetništva," je dodal.
Sprti strani sta od začetka ruske invazije februarja 2022 že večkrat izmenjali vojne ujetnike ter trupla in posmrtne ostanke padlih vojakov, kar je eno izmed redkih področij sodelovanja med njima.
13.45 V napadih z droni v Azovskem morju ubitih pet Azerbajdžancev
V napadih z droni na tovorne ladje v Azovskem morju je bilo ubitih pet Azerbajdžancev, še trije so bili ranjeni, je danes sporočilo azerbajdžansko zunanje ministrstvo. Rusija za napad obtožuje Ukrajino. Predstavnik ukrajinskih sil je potrdil, da so na območju napadli več plovil, ki so prevažala nezakonit tovor, izjav o ubitih pa ni komentiral.
"Ruska stran nam je posredovala podatke, da je bilo v napadu ubitih skupno pet naših državljanov, trije pa so bili ranjeni," so sporočili z azerbajdžanskega zunanjega ministrstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ministrstvo v Bakuju je sporočilo še, da so ranjene prepeljali v bolnišnico v ruskem mestu Jejsk ob Azovskem morju. Med člani posadke dveh napadenih tovornih ladij, ki sicer nista v azerbajdžanski lasti, je bilo 25 državljanov Azerbajdžana.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Galuzin je za napad okrivil Ukrajino. "Zelo dobro vemo, kdo uporablja drone, tako zračne kot pomorske, za napade na miroljubna civilna plovila v vodah Črnega in Sredozemskega morja," je po navedbah AFP dejal v izjavi za ruske medije.
Poveljnik posebne enote ukrajinskih sil za brezpilotne sisteme Robert Brovdi je povedal, da so ukrajinski droni "v noči na 5. junij napadli pet plovil, ki so se nezakonito zadrževala v pristaniščih Mariupol in Berdjansk ter v obalnih vodah začasno zasedenih ozemelj". Dejal je, da so plovila nezakonito prevažala žita z okupiranih območij v Ukrajini, pri tem pa ni posebej komentiral trditve Bakuja, da je bilo ubitih pet azerbajdžanskih državljanov.
13.05 Nov incident v Romuniji: v pristanišču eksplodiral pomorski dron
V romunskem črnomorskem pristanišču Constanta je danes eksplodiral pomorski dron. Eksplozija ni terjala žrtev, rusko veleposlaništvo v Bukarešti pa je v odzivu sporočilo, da gre za ukrajinski dron. Incident se je zgodil po tem, ko je prejšnji teden brezpilotni letalnik strmoglavil na stanovanjsko stavbo v Romuniji in pri tem poškodoval dve osebi.
Več preberite v spodnji novici:
11.10 V ruskih napadih v Ukrajini ubitih sedem ljudi
V Kijevu so v najnovejših ruskih napadih umrli štirje ljudje, je na na Telegramu sporočil guverner kijevske regije Mikola Kalašnik.
Poleg tega je bil v Hersonu na jugu Ukrajine v četrtek zvečer ubit moški, je sporočil vodja mestne vojaške uprave Jaroslav Šanko.
V napadu z droni v Zaporožju je po navedbah reševalnih služb umrla ženska, 16 ljudi je bilo ranjenih.
Na fotografijah, ki jih je objavila ukrajinska služba za izredne razmere, je videti goreče ruševine zgradbe.
Guverner regije Oleksandr Ganža je danes prek Telegrama sporočil, da je v Dnipropetrovsku v napadih z droni in artilerijo umrla ženska.
V mestu Konotop na severovzhodu Ukrajine so bili v ruskih napadih ranjeni trije otroci, je na Telegramu zapisal župan Artjom Semenihin.
Rusija je od četrtka zvečer do danes zjutraj na Ukrajino izstrelila najmanj 216 dronov ter dve raketi, je sporočila ukrajinska vojska.
8.48 Predstavniški dom kongresa kljub nasprotovanju Bele hiše potrdil pomoč Ukrajini
Predstavniški dom ameriškega kongresa je sinoči z 226 glasovi proti 195 potrdil predlog zakona o pomoči Ukrajini in uvedbi novih sankcij proti Rusiji, pri čemer je z demokrati glasovalo tudi 18 republikancev, poroča televizija Fox.
Predlog zakona mora zdaj potrditi še senat. A tudi če ga bo potrdil, predlog ne bo imel zadostne večine proti predsednikovemu vetu, ki ga je Bela hiša že napovedala.
Bela hiša je po glasovanju v predstavniškem domu namreč sporočila, da predlog spodkopava mirovna prizadevanja Donalda Trumpa in da ga bo predsednik zavrnil, poroča Fox. Tudi zaradi tega, ker naj bi nove sankcije proti Rusiji povzročile kaos v svetovnem gospodarstvu.
Predlog zakona ponovno potrjuje ameriško podporo Ukrajini in zvezi Nato, zagotavlja 1,5 milijarde dolarjev neposredne pomoči Ukrajini in še za osem milijard dolarjev posojil. Poleg tega podaljšuje program Pentagona za nabavo orožja in vojaške opreme za Ukrajino.
Predlog prav tako poziva članice Nata, naj svoje obrambne izdatke povečajo na dva odstotka letnega BDP, čeprav je že dogovorjeno, da se bo poraba povišala na pet odstotkov BDP do leta 2035.
"To je naš Churchillov trenutek ali naš Chamberlainov trenutek. Za božjo voljo, izbrati želim Churchilla in ta predstavniški dom naj raje izbere Churchilla," je med razpravo v podporo predlogu dejal republikanec Don Bacon.
Govoril je o britanskih premierjih Nevillu Chamberlainu, ki je z Adolfom Hitlerjem podpisal sporazum o predaji Češkoslovaške nacistični Nemčiji, in Winstonu Churchillu, ki je Veliko Britanijo povedel do zmage nad nacizmom.
Trump je pred tem v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal, da bi bilo neposredno srečanje predsednikov Ukrajine Volodimirja Zelenskega in Rusije Vladimirja Putina odlično. Zelenski je to predlagal v četrtek v odprtem pismu.
"Veseli me, da morda razmišljata o srečanju. Mislim, da smo k temu veliko prispevali. Mislim, da bi bilo odlično, če bi se srečala. Oba bosta morala sprejeti kompromise. Jaz sem predlagal te kompromise in, veste, pri tem smo imeli veliko zaslug," je Trump dejal v Ovalni pisarn
7.31 Zelenski Putinu predlagal srečanje na štiri oči za končanje vojne
"Ukrajina predlaga končanje te vojne prek neposrednega dialoga med nami – in vami. Predlagam srečanje," je v pismu, ki ga je objavil njegov urad v Kijevu, zapisal Zelenski. Poudaril je, da bi morala voditelja neposredno razpravljati o ključnih vprašanjih vojne.
"Vidimo, da so ZDA v celoti osredotočene na vprašanje Irana, in narobe bi bilo, če bi preprosto čakali, da se vojna v Evropi ponovno vrne v središče njihove pozornosti," je v predlogu še zapisal Zelenski.
Zelenski je znova izključil Kijev in Moskvo kot prizorišči morebitnih pogovorov ter namesto tega kot mogoče lokacije predlagal Švico, Turčijo ali "državo v arabskem svetu".
Volodimir Zelenski je znova izključil Kijev in Moskvo kot prizorišči morebitnih pogovorov ter namesto tega kot mogoče lokacije predlagal Švico, Turčijo ali "državo v arabskem svetu".
Pismo je bilo objavljeno v času, ko je Putin imel tiskovno konferenco za tuje novinarje ob robu Mednarodnega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu. Putin je novinarjem dejal, da je pripravljen na dogovor z Ukrajino, a ponovil zahtevo, da Rusija pridobi popoln nadzor nad vzhodnima regijama Doneck in Lugansk. Ukrajina sicer vseskozi odločno zavrača, da bi Rusiji odstopila katerikoli del svojega ozemlja.
Kot prvi korak k miru je Zelenski predlagal prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. Prekinitev ognja bi nadzorovale ZDA. Temu bi lahko sledili izmenjava vseh vojnih ujetnikov ter vrnitev civilistov in otrok, ki so bili po navedbah Kijeva med vojno odpeljani iz Ukrajine.
Zelenski je v pismu tudi omenil, da bi morali v pogajanjih sodelovati predstavniki Evrope in ZDA ter morebiti delovati kot poroki za kakršenkoli sporazum.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je povedal, da Putin ve za pismo, da pa se mora z vsebino še podrobneje seznaniti. "Predsednik Putin je dejal, da lahko Zelenski pride v Moskvo, če se želi pogovarjati," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal novinarjem v Sankt Peterburgu.
Ameriški predsednik Donald Trump je na vprašanje novinarjev v Beli hiši o pismu odgovoril, da bi pozdravil srečanje med Putinom in Zelenskim.
Washington od lani pritiska tako na Rusijo kot na Ukrajino, naj dosežeta dogovor o vojni, ki se je začela z obsežnim ruskim napadom leta 2022, vendar so ameriška diplomatska prizadevanja izgubila zagon, ko se je pozornost Washingtona preusmerila na Iran.
