Iran poziva ZDA k spoštovanju memoranduma o soglasju

20.15 ZDA znova napadle Iran, Trump ga svari pred povračilnimi dejanji

ZDA so danes vnovič napadle cilje v Iranu. Kot je sporočila ameriška vojska, so bili napadi usmerjeni na položaje iranske revolucionarne garde v državi. Po poročanju iranskih medijev so izstrelki med drugim zadeli območje vzhodno od Hormuške ožine. Predsednik ZDA Donald Trump je Teheranu v primeru povračilnih dejanj zagrozil s še hujšimi napadi.

Centralno poveljstvo ameriških sil (Centcom) je na družbenem omrežju X sporočilo, da so se napadi začeli ob 19.30 po krajevnem času v Teheranu (ob 18. uri po srednjeevropskem času) in so bili usmerjeni proti ciljem, ki pripadajo iranski revolucionarni gardi v Iranu.

Napadi so bili odgovor na nedavne napade iranske revolucionarne garde na trgovske ladje v Hormuški ožini in ameriške sile, nameščene v regiji, so še navedli pri Centcomu. Iranski državni mediji so danes poročali, da so štirje izstrelki zadeli območja v jugovzhodni provinci Sistan-Balučistan, vzhodno od Hormuške ožine, pri čemer so se sklicevali na pokrajinskega uradnika. Poročil o morebitni škodi ni, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Iranska državna televizija je poročala tudi o eksplozijah na iranskem otoku Kešm na severni strani Hormuške ožine.

Predsednik Trump je danes posvaril Iran, naj se ne maščuje za najnovejše ameriške napade, in dejal, da se bo Teheran soočil z "veliko močnejšimi napadi", če bo udaril nazaj. Kot je zapisal na omrežju Truth Social, so bili današnji napadi v bližini Hormuške ožine odgovor na poskus Irana, da postavi mine v ožini, in na ponedeljkovo izstrelitev raket na ameriško oporišče v Jordaniji. Iranska revolucionarna garda pa je danes napovedala, da bodo ZDA obžalovale nove napade okoli Hormuške ožine.

"Agresorje čaka huda kazen; Združene države bodo obžalovale svoje nove napade," je v objavi na omrežju X dejal tiskovni predstavnik garde Hosein Mohebi. Konflikt med Iranom in ZDA se je po več tednih znova zaostril minuli konec tedna. ZDA so v nedeljo sporočile, da so napadle iranske sisteme za izstreljevanje raket na otoku Larak v Hormuški ožini. Teheran je v ponedeljek odgovoril z napadi na ameriške vojaške cilje v Jordaniji in Združenih arabskih emiratih. Strani sta aprila sklenili premirje, junija pa podpisali memorandum o soglasju za sklenitev končnega mirovnega sporazuma. A do tega po šestih mesecih vojne na Bližnjem vzhodu, ki se je začela 28. februarja, še ni prišlo. Washington je pred časom napovedal tudi "gospodarsko vojno" proti Teheranu.

15.55 Iranski predsednik hvaležen Putinu za rusko stališče med bližnjevzhodno vojno

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je danes zahvalil ruskemu kolegu Vladimirju Putinu za njegovo stališče med vojno na Bližnjem vzhodu. Voditelja sta na srečanju ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Kirgizistanu poudarila dobre odnose med Rusijo in Iranom ter krepitev sodelovanja na različnih področjih.

"Zahvaljujemo se vam za vaša stališča v vseh fazah, tako v obdobju, ko so potekali boji in agresivna dejanja, kot tudi v običajnih okoliščinah, ko so nam ZDA naložile sankcije," je dejal Pezeškian na srečanju s Putinom v kirgiški prestolnici Biškek, kjer se sestajajo voditelji držav Šanghajske organizacije za sodelovanje.

Pezeškian je tudi poudaril, da se lahko Moskva in Teheran skupaj upreta "ameriškemu unilateralizmu". Kot so še zapisali v izjavi iranskega predsedstva, sta predsednika razpravljala tudi o načinih za krepitev in širitev sodelovanja na različnih področjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To je bilo njuno prvo srečanje od izbruha konflikta na Bližnjem vzhodu, potem ko sta ZDA in Izrael konec februarja napadla Iran.

Pezeškian in Putin sta se nazadnje srečala decembra lani v Turkmenistanu. Putin pa je po poročanju ruskih medijev danes dejal, da so odnosi med državama prijateljski in se nenehno razvijajo na vseh področjih v duhu sporazuma o strateškem partnerstvu. Povedal je še, da Moskva skuša podpreti Iran v njegovem težkem položaju tako, da ga oskrbuje s potrebnim blagom.

Iran je po začetku bližnjevzhodnega konflikta blokiral Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za prevoz energentov, medtem ko so ZDA uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč. Vrha SCO se ob Putinu med drugim udeležujeta tudi kitajski voditelj Xi Jinping in indijski premier Narendra Modi. SCO so leta 2001 v Šanghaju ustanovile Kitajska, Kazahstan, Kirgizistan, Rusija, Tadžikistan in Uzbekistan, danes pa organizaciji pripadajo tudi Indija, Pakistan, Iran in Belorusija.

13.30 V izraelskih napadih na Gazo umrla dva otroka

V današnjih izraelskih napadih na Gazo sta umrla dva otroka, več oseb je bilo poškodovanih, poročanje palestinske tiskovne agencije Wafa povzema nemška dpa. Izraelska vojska je medtem sporočila, da je zaradi groženj svojim varnostnim silam izvedla napade na več ciljev na območju Gaze.

Po poročanju Wafe je v izraelskem zračnem napadu v zahodnem delu mesta Gaza umrl otrok, še več deset drugih ljudi je bilo ranjenih. V ločenem napadu v osrednjem delu Gaze pa je umrla deklica.

Izraelska vojska je medtem danes sporočila, da je "napadla več ciljev v Gazi, da bi odpravila grožnje varnostnim silam." Glede na njene navedbe, v napadih ni bil poškodovan noben izraelski vojak.

V zahodnem delu mesta Gaza naj bi prišlo tudi do strelskih spopadov, česar izraelske oborožene sile niso potrdile. Izraelski mediji so sicer ob sklicevanju na palestinske vire poročali, da so v teh spopadih morda sodelovale izraelske oborožene sile ali milice, povezane s Tel Avivom, še navaja dpa.

13.18 Netanjahujeva žena predstavnika opozicije obtožila, da je vedel za napad Hamasa

Žena izraelskega premierja Sara Netanjahu je v ponedeljek dejala, da naj bi bil Jair Golan, nekdanji namestnik načelnika generalštaba oboroženih sil in vodja opozicijske stranke Demokrati, s Hamasovim načrtom za napad oktobra 2023 seznanjen, še preden se je ta zgodil. Njene izjave so pred oktobrskimi volitvami povzročile ogorčenje v opoziciji.

V televizijskem intervjuju, ki je bil predvajan v ponedeljek zvečer na Channel 14, je Sara Netanjahu ostro napadla Jaira Golana. Namignila je namreč, da je bil Golan v jutranjih urah 7. oktobra 2023 "že oblečen in pripravljen", medtem ko drugi, vključno s predsednikom vlade, o dogajanju še niso vedeli ničesar, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

7. oktobra 2023 so borci pod vodstvom palestinskega gibanja Hamas na jugu Izraela ubili približno 1.200 ljudi, večinoma civiliste. Še okoli 250 ljudi so vzeli za talce. Napad je sprožil smrtonosni odziv Izraela. Izraelski napadi v Gazi so po podatkih ministrstva za zdravje, ki ga vodi Hamas, v vojni terjali več kot 73.000 smrtnih žrtev.

Izjave Sare Netanjahu so sprožile takojšnje ogorčenje opozicije. Stranka Demokrati je njene besede označila za podle in zavajajoče. "Širjenje zarot proti Jairju Golanu in omalovaževanje njegovega junaštva 7. oktobra presega rdečo črto, ki meji na norost," so zapisali na omrežju X.

Tudi Gadi Eisenkot, nekdanji načelnik generalštaba, ki je trenutno glavni izzivalec Netanjahuja za položaj premierja, je ostro obsodil izjave premierjeve žene. Prepričan je, da so bile "namenjene le podžiganju sovraštva in ohranjanju Netanjahujeve vladavine".

Sara Netanjahu je obtožbe na račun Golana podala pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v Izraelu potekale 27. oktobra. To bodo tudi prve volitve po izbruhu vojne v Gazi 7. oktobra 2023. Netanjahu je že večkrat zavrnil kakršno koli krivdo za napad Hamasa. Sodeč po javnomnenjski anketi, ki jo je Channel 13 izvedel avgusta, pa okoli 40 odstotkov Izraelcev in 63 odstotkov volivcev trenutne koalicije verjame, da je do napada 7. oktobra prišlo zaradi notranje izdaje.

10.35 Iran poziva ZDA k spoštovanju memoranduma o soglasju

Iranski predsednik Masud Pezeškian je danes dejal, da se bo Iran nemudoma odzval z enakimi ukrepi, če bo Washington spoštoval junijski memorandum o soglasju, poročajo tuje tiskovne agencije. Državi sta memorandum sklenili s ciljem končanja vojne, ki sta jo ZDA in Izrael sprožila z napadi na Iran 28. februarja.

"Če se bodo ZDA vrnile k svojim obveznostim iz memoranduma o soglasju, bo tudi Islamska republika Iran nemudoma ustrezno ukrepala," je Pezeškian dejal v govoru na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje v Kirgizistanu.

Pred njim je v ponedeljek že iranski zunanji minister Abas Aragči dejal, da se "morajo ZDA vrniti k svojim zavezam" iz memoranduma. "V tem primeru bi lahko vse vrnili na pravo pot," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Washington in Teheran sta se v junija sklenjenem memorandumu med drugim dogovorila za takojšnje končanje vseh vojaških operacij, tudi v Libanonu, odprtje Hormuške ožine in sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev, Iran pa je pristal na razredčenje svojega obogatenega urana.

Državi sta se tudi dogovorili, da se bosta v 60 dneh pogajali o končnem sporazumu, v tem času pa bo Iran poskrbel za varen in brezplačen prehod trgovskih plovil skozi strateško pomembno Hormuško ožino, ki je od začetka vojne praktično zaprta. A ZDA in Iran sta se kmalu potem začela medsebojno obtoževati kršitev memoranduma.

Približno pol leta po začetku vojne je konflikt zašel v slepo ulico, Hormuška ožina ostaja zaprta, predsednik ZDA Donald Trump pa je nedavno napovedal še "gospodarsko vojno" proti Teheranu. Državi sta konec minulega tedna po več kot mesecu dni relativnega miru obnovili sovražnosti. ZDA so v nedeljo sporočile, da so napadle iranske sisteme za izstreljevanje raket na otoku Larak v Hormuški ožini, na kar je Iran v ponedeljek odgovoril z napadi na ameriške vojaške cilje v regiji.

Države v regiji so medtem minuli teden začele nov krog diplomatskih prizadevanj. Delegacije držav posrednic – Pakistana, Katarja in Omana – so se v ta namen odpravile v iransko prestolnico, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Novice Po več tednih miru ZDA znova udarile: tarča napada otok v Hormuški ožini #video

Novice Iran s sporočilom ZDA: Razumeti morate eno preprosto dejstvo

Novice Benjamin Netanjahu ne vidi možnosti za diplomatski dogovor z Iranom