Nedelja, 6. 10. 2019, 16.27
5 let, 1 mesec
Lipovšek na Teharjah: Za prihodnost naroda je nujno potrebna sprava s preteklostjo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,11
18
Upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek je na Teharjah danes daroval mašo za žrtve medvojnega in povojnega nasilja.
Od konca druge svetovne vojne letos mineva 74 let, od teh jih je 50 let minevalo v prisilnem molku in načrtnem prikrivanju resnice o medvojnem in povojnem dogajanju, o čemer grozljivo priča okoli 600 neurejenih grobišč po državi, je v današnji pridigi za žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Teharjah dejal upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.
Gre za temno stran naše medvojne in povojne zgodovine, je na Teharjah dejal upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Po njegovih besedah sicer obstaja še druga, svetlejša stran, ki se je kljub vsem oviram uresničevala v prizadevanju, da bi stopili v luč in se skupaj s civiliziranimi narodi Evrope, ki so v večji meri poskrbeli za zdravljenje ran in posledic druge svetovne vojne, približali temeljni civilizacijski normi, ki pokojnim daje pravico do imena in do groba, preživelim pa pravico do spomina, je poudaril Lipovšek.
Lipovšek: Za prihodnost naroda je nujno potrebna sprava s preteklostjo
V tej perspektivi je upokojeni celjski škof hvaležen vsem, ki so se v tem obdobju na različne načine podali na pot poprave krivic in nasilja in še posebej na pota, ki vodijo k odpuščanju, medsebojni spravi in k resničnemu miru.
Lipovška veseli, da vse bolj zori prepričanje, da družba in narod, ki zanika ali ima neurejeno svojo preteklost, tudi nima zdrave, rodovitne in ustvarjalne sedanjosti in ne svetle prihodnosti. Izrazil je hvaležnost vsem, ki so poskrbeli, da je vendarle stekel proces postopnega urejanja morišč in grobišč, kot se to dogaja v Hudi jami in v drugih krajih po državi.
"Za trajen in resničen mir in bodočnost našega naroda je nujno potrebna sprava s preteklostjo, saj ne moremo graditi varne in srečne sedanjosti in prihodnosti, ne da bi poskrbeli za resnično spravo s preteklostjo," je na spominski slovesnosti na Teharjah poudaril Stanislav Lipovšek.
"Za trajen in resničen mir in bodočnost našega naroda je nujno potrebna sprava s preteklostjo, saj ne moremo graditi varne in srečne sedanjosti in prihodnosti, ne da bi poskrbeli za resnično spravo s preteklostjo. Sprava je mogoča le tedaj, če smo pripravljeni odpuščati. Odpuščanje pa je mogoče le takrat, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča. Samo resnica osvobaja," je poudaril Lipovšek.
"Prihajamo zaradi neporavnanega dolga do dogodkov v preteklosti"
Po maši je zbrane v imenu organizatorja spominske slovesnosti Nove Slovenske zaveze nagovoril publicist in raziskovalec Slavko Žižek. Kot je dejal, so bili ljudje na Teharjah krivično pomorjeni, oropani življenja, pravice do groba in dobrega imena."Čeprav nas je vsako leto manj in je komaj kakšen pridružen na novo, prihajamo zaradi neporavnanega dolga do dogodkov v preteklosti, ki je naložen nam in bo, kot vse tako kaže, ostal še našim potomcem. Noben narod ne more biti in obstati s takšnim bremenom časa, ki se je začel z umori – več sto žrtev v jeseni 1941 in pomladi 1942 – in končal v pobojih tisočih ob koncu vojne," je ocenil Žižek.
"Prihajamo zaradi neporavnanega dolga do dogodkov v preteklosti, ki je naložen nam in bo, kot vse tako kaže, ostal še našim potomcem," je v imenu organizatorjev spominske slovesnosti dejal publicist in raziskovalec Slavko Žižek.
Poudaril je, da še vedno posluša zmerljivke o izdajalcih, kolaborantih in revanšistih: "Ozmerjati z izdajalci ljudi, katerih edini greh je bil upor proti terorju rdeče zvezde in ki so bili zaradi ljubezni do vrednot, kot so Bog, narod, domovina, ob življenje ali pregnani na tuje, kjer jim je ob borbi za vsakdanje preživetje uspelo ohraniti slovenski jezik in ljubezen do domovine ter narodno zavest prenesti na mlajše rodove vse do danes, je popolnoma nerazumljivo in sprto z definicijo izdajstva".
Spominski park na Teharjah ostaja nedokončan
Na območju nekdanjega nemškega vadbenega centra na Teharjah so po končani vojni začasno namestili zajete domobrance, vojake, civiliste, žene in otroke, ki so jih zavezniki skupaj z ubežniki in begunci s Hrvaške in Srbije zaustavili na Koroškem in jih potem izročili novi partizanski oblasti.
Večino njih so brez sodbe pobili, delno v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližji okolici Celja, še več pa so jih od tu odpeljali v smrt v Hudo Jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika. Na mestu nekdanjega taborišča so leta 2004 odprli spominski park, ki je še vedno nedokončan. Po mnenju teharske župnije namreč obstaja premalo politične volje, da bi ga v celoti uredili.
18